Govorice v medijih

Bernard Nežmah

28. 5. 2021  |  Mladina 21  |  Pamflet

Pred kongresom je SDS razposlala članom resolucijo, v kateri je zapisano: »Požig poslanskih stolov pred parlamentom napoveduje zaostrovanje razmer, kar lahko vodi v obnovitev državljanske vojne.« Enostaven hipotetični stavek, ki lahko kaže na pretiravanje ali s kakega gledišča morda celo znake paranoidne presoje, kaj se utegne zgoditi v Sloveniji.

A mediji so naslednji dan v naslovnih člankih poročali, da Janša pripravlja državljansko vojno: Janez Janša grozi z državljansko vojno (Necenzurirano), SDS svari ali grozi z državljansko vojno? (Primorske novice), Črnčec o Janševih grožnjah z vojno (Svet24), predsednica SD Tanja Fajon pa je izjavila: »SDS ne svari pred državljansko vojno, ampak z njo grozi.«

Sporočilo največje parlamentarne stranke je bilo tako v hipu preobrnjeno v popolno nasprotje in po deželi so se razširile govorice, da JJ pripravlja državljansko vojno.

Francoski sociolog J. N. Kapferer je delovanje govoric v medijih v istoimenski knjigi ponazoril s primerom iz časa prve svetovne vojne. »Kölnische Zeitung« (KZ) je objavil: »Da bi oznanili padec Anversa, so zvonili zvonovi.« Jasno, nemški v Nemčiji. Francoski »Matin« ga je imaginativno povzel: »Po KZ je bil zvonar Anversa prisiljen, da zvoni, ko je padla trdnjava.« Nanj se je navezal londonski »Times«: »Po Matinu, ki je črpal iz KZ, so odpustili belgijskega cerkovnika, ki ni hotel zvoniti ob padcu trdnjave.« Na njem je gradil italijanski »Corriere dela Serra«: Po Timesu, ki je citiral vire v Parizu in Kölnu, so duhovnike, ki niso hoteli zvoniti ob nemški zmagi, odpeljali na prisilno delo.« In na koncu se je spet oglasil »Matin«: »Po informacijah Corriere dela Serra, pridobljenih iz Londona in Kölna, so nemški barbari junaškega belgijskega župnika, ki ni hotel zvoniti, obesili na zvon.«

Iz informacije, da so v Nemčiji zvonovi pozdravljali osvojitev belgijskega Anversa, je medijsko poročanje sproduciralo vest o herojskem župniku, ki je bil obešen na zvon. Vse razen zvonenja zvona je bilo izmišljeno. Med širjenjem govoric in poročanjem medijev kdaj pač ni razlike, tako po svetu kot v Sloveniji.

Še več, medijski svet si često ne izmišlja dogodkov, ampak jih kreira tako, da posamezne dele izpusti. V sredo mi je generalni sekretar asociacije evropskih novinarjev (AEY) Edward Steen poslal po e-pošti uradno izjavo predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija po srečanju s predsednikom slovenske vlade, v kateri je izpostavil, da slovensko predsedovanje prihaja v kritičnih trenutkih za Evropo, ko po kovidu poskuša znova vzpostaviti delovanje unije, in zaključil: »Veselim se sodelovanja s premierom Janšo in njegovimi ministri v naslednjih mesecih.«

Priznam, radovedno sem potem čez dan sledil velikim državnim dnevnim medijev, da izvem, kako bodo poročali o drži prvega med evroposlanci do Janše. Sploh, ker so pred tem o ostri kritiki nizozemske poslanke Sophie in ’t Veld poročali obširno in podrobno. Tako STA kot MMC nacionalne televizije sta objavila identični stavek: »Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je po srečanju povedal, da je bila današnja razprava obsežna in da so s slovenskimi sogovorniki odprli veliko število vprašanj, ki se jih bodo morali lotiti tudi v času slovenskega predsedovanja.« In nič o izrečenem veselju nad bodočim sodelovanjem.

Bolj od tega, kaj nam v medijih povedo, postajo zanimivo, kaj nam zamolčijo. Ob spopadih v Izraelu med Hamasom in izraelsko vojsko smo veliko izvedeli o številu žrtev, še več prebrali o izraelski okupaciji in krutem odnosu do civilistov, malo o palestinskem opustošenju in požigu sinagog, nekaj več o potrebnem priznanju palestinske države, nič pa o parlamentarni demokraciji v Palestini. Kako bi opisali stranko, ki vlada že 15 let, ne da bi vmes zmagala na volitvah? Celo beloruski avtoritarec Aleksander Lukašenko je šel od leta 2006 trikrat na volitve. Hamas nekje označujejo kot teroristično organizacijo, vsekakor pa je to stranka, ki vodi palestinsko administracijo, ne da bi od svoje zmage 2006 še kdaj razpisala volitve in na njih zmagala. Resda droben podatek, a več kot pomenljiv.

Ob ugrabitvi letala RyanAir je po v Evropi zrasel bes do samovolje Lukašenka, ki avtoritarno vlada skoraj tri desetletja. Ob zadnjih dogodkih je Nova24 objavila kritični zapis do šefa UEFA Aleksandra Čeferina, fotografiranega z Lukašenkom, ko je pred dvema letoma v prijateljskem vzdušju obiskal beloruskega trinoga. Lahko bi sicer našli opravičilo in rekli, da je nujno zlo birokratskega protokola, a vseeno je indikativno, da tako kompromitirajoče fotke veliki dnevni mediji niso hoteli objaviti.

O tem, kako je župan Zoran Janković zaščiten v časniku Delo, sem ter tja najdemo kakšen zapis, tokrat pa je osrednji časnik poročal o novem kratkem stiku pri gradnji novega NUKA II. Zanj sta pred časom država in mesto sklenila dogovor, po katerem ljubljanska občina prispeva zemljišča, vlada pa zgradi knjižnično palačo. Zdaj se je izkazalo, da za gradnjo potrebujejo še tri manjše parcele, za katere pa se je župan premislil, saj zanje zahteva 3 milijone. Kako je ravnal časnik? Je postavil naslov, da Janković ustavlja projekt in izsiljuje za plačilo sosednjih zemljišč? Nak, Delo pravi: Država in mesto naj se dogovorita. Smo v sporu UKOM vs. STA tudi brali: Urbanija in Veselinovič naj se dogovorita?

Nekaj je gotovo: Društvo slovenskih pisateljev in PEN, ki v imenu kulture streljata filipike po vladi, zagotovo ne bosta objavila protestne izjave, v kateri bi od župana Jankovića terjali, da naj nemudoma odstopi od finančnih zahtev in omogoči razmah slovenske kulture z NUKOM II. Sicer pa 3 milijončke, ki bi šli za veliko biblioteko, župan porabi zgolj za preureditev manjše ulice v središču Ljubljane.