Hitrejši od misli

Bernard Nežmah

2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Pamflet

Ko je madžarski parlament sprejel zakon o prepovedi »propagande LGBT« v šolah, je komisarka EU Ursula von der Leyen napovedala ukrepe zoper diskriminatorno zakonodajo. Še ostreje pa se je odzval nizozemski predsednik vlade Mark Rutte, ki je dejal, da Madžarska nima več mesta v EU. Premieru Viktorju Orbánu se očita, da ne spoštuje vladavine prava, vodeči holandski politik, pa bi Madžare vrgel iz skupne unije? Da bi izvedel, kaj mislijo naši sosedje, sem povprašal prijatelja Imreja, zgodovinarja in kritika aktualne vlade. Bil je oster do Holandca: evropska pogodba ne vsebuje člena, ki bi predvidel izključitev kakšne izmed članic, obenem pa s tem vzbuja nejevoljo pri konservativcih in patriotih, ki bodo še bolj stopili na stran Orbána. Politična ekspertka in nekdanja parlamentarna nasprotnica Fidesza Zsuzsanna Szelényi je za francoski tednik OBS objavila članek, kako je evropski politični vrh padel v Orbanovo past. Ta jim je ponudil temo LGBT, na katero avtomatično reagirajo, spregledali pa so, da je vpeljal obliko državnih skladov, v katerih bo s svojimi zastopniki imel prevlado nad delom ekonomije, četudi izgubi na volitvah.

Fenomen Orbán v evropskih medijih ustvarja princip samodejnega odločanja, ne da bi njegovi nasprotniki brali konkretne zakone, kaj šele da bi vpogledali v politični kontekst. Madžarski vodja je pač politični lisjak, skrajno desna stranka Jobbik tvori koalicijo z liberalci zoper njega, in temo LGBT je izpostavil, da bi sprožil spor v vrstah nasprotnikov, vedoč da je mavrična politika nesprejemljiva za pristaše tradicionalistov. Sicer pa tudi Holandec Rutte ni padel z neba, z ostro izjavo zoper Orbána, ki je v praksi neizvedljiva in pomeni nespoštovanje evropskega prava, je premišljeno poskrbel za svojo popularnost med libertinimi sodržavljani. Politiki se požvižgajo na vladavino prava, če z njo dosežejo učinke.

Na proslavi ob 30-letnici države je vlada uspela zbrati doslej najmočnejšo ekipo tujih gostov. Trije predsedniki vlad sosednih držav, zunanji minister četrte, predsednik evropskega sveta in portugalski zunanji minister. Ob 20-letnici so se zbrali resda predsedniki obmejnih držav, ki pa imajo bolj ali manj le protokolarne funkcije, na 10-letnico pa je od premierov prišel le nemški kancler. Nominalno zelo uspešna poteza diplomacije. In kako je o tem poročal osrednji dnevnik Delo? Poročilo o dogodku je bilo za polovico krajše od petkovih protestov, obenem pa je bilo hierarhično prikazano kot drugorazredni dogodek, saj je bilo postavljeno pod protestniškim. Jubilejna obletnica državnosti v minornem okviru?????

Z vladavino prava imajo težave tudi nevladni krogi na Slovenskem. Ko je direktor policije napovedal interno preiskavo o ravnanju policistov ob konfliktu protestnikov in protiprotestnikov, se je že naslednji hip odzval policijski sindikat, ki je ocenil, da je bilo v policijskem ravnanju vse OK. Sindikat se je postavil na mesto odločevalca o konkretnem ravnanju policije!!? No, petkov incident pred Prešernovim spomenikom postavlja resno vprašanje demokracije. Petkovi protesti so resda tradicija, toda na istem mestu se lahko zbere tudi druga skupina državljanov, sploh v situaciji, ko nobena skupina mitinga ni uradno prijavila. Lahko sicer sprejmemo, da je imela slednja namen provokacije, toda ta v demokraciji pač ni prepovedana. In formalno so petkovi demonstranti šli protestirat zoper državno proslavo in storili so natanko isto kot takoimenovani rumeni jopiči zoper njih.

Konservativni intelektualec Jordan Peterson je imel pred leti predavanje na univerzi Queen’s, ki ga hrani youtube. Številčna skupina privržencev LGBT je med njegovim govorom žvižgala, vpila in dobesedno razbijala po oknih predavalnice. Peterson je v hrušču, ki ga večina ne bi zdržala, mirno odpredaval, ne da bi se ustavil in zahteval, da posreduje policija in odstrani protestnike. Njegova redka posebnost je, da sprejema dialog z napadalnimi nasprotniki, da demokracijo jemlje kot polje svobodnega izražanja idej, četudi te nastopajo v provokativni formi.

No, politik, ki nima protestnikov, je ljubljanski župan Zoran Janković. Mož, ki na volitvah zmaguje z besedami o najlepšem mestu na svetu, v dobrem letu ni zapazil rednih pritožb prebivalcev Zaloga, ki jim je podjetje MD Surovine pred nosom streslo orjaške gore odpadkov, ki neznosno smrdijo in z nevarnimi spojinami pronicajo v tla. Zadnjič so domačini sklicali srečanje, na katerega je prišel in jih pretkano podprl. Pozval je namreč okoljskega ministra, naj država sanira ekološko bombo. Veliki župan, ki odloča o poslednjih rečeh mesta, je mirno dopuščal okoljski kriminal, potem pa se je spremenil v nemočnega glavarja. Najbogatejše mesto v državi kot da nima sredstev, s katerimi bi lahko samo saniralo nevzdržno stanje v mestu.

No županova ignoranca do uničevanje okolja je širših dimenzij. Časnik Dnevnik je objavil tudi odličen prispevek, v katerem je razkril, kako je občinski izvajalec Prenova-Gradbenik v Stanežiče nelegalno navozil za več kot dva tisoč tovornjakov materiala z ljubljanskih gradbišč. Inšpekcija je zdaj naložila županovim službam, da morajo do konca leta odpeljati nezakonito odložene odpadke. Logično, če najameš izvajalca, si tudi odgovoren za njegovo početje. Mimogrede, nevarni elektrofilterski pepel iz ljubljanske toplarne, se je kot po naključje znašel v Trbovljah, kjer so domačini ustavili to prakso, potem podobno v Moravčah. Župan, katerega izvajalci nonšalantno kršijo okoljske predpise, je pač tudi sam okoljski rabelj. Toda okoljski aktivisti, ki so strumno angažirani v referendumu o vodi, tu okoljskega nasilja nočejo uzreti.