Prihaja CBDD

dr. Bogomir Kovač

2. 7. 2021  |  Mladina 26  |  Ekonomija

Digitalna in zelena preobrazba sveta naj bi hkrati spremenili razvojno paradigmo in rešili planet. Digitalni denar je postal simbol novega zasuka in resetiranja stare političnoekonomske ureditve. Finančna in pandemijska kriza sta povsem obrnili sosledje ekonomskih politik in ukrepov. Digitalni evro, dolar ali kitajski juan so dejansko pred vrati, digitalizacije družbe in gospodarstva ni mogoče doseči s tradicionalnimi denarnimi sistemi. Centralnobančni digitalni denar (CBDD) je zgolj drugačna, nova oblika javnega denarja. Centralna banka lahko z njim bolje uravnava likvidnost ter neposredno monetarizira podjetja in potrošnike. Transmisijski mehanizem CBDD omogoča izpeljavo tudi bolj vratolomnih finančnih idej, kot sta »helikopterski denar« ali pa »univerzalni temeljni dohodek«. Centralna banka ne potrebuje več denarnih posrednikov, monetarna in fiskalna politika z uporabo CBDD postaneta eno. Digitalna revolucija tržne ekonomije tiči dejansko v denarju in ne v produkciji in na trgu.

Denar je skrivnost razodetja tržnega sveta, povezuje tržne subjekte, ker poseduje in posreduje vse potrebne informacije za alokacijo dobrin in distribucijo dohodkov. Nastaja domala iz nič kot kreditni denar in se vanj tudi vrača ob razvrednotenju v finančnih krizah. Nobeno drugo blago in nobena institucija tržnega sveta nista tako pomembna in odločilna. Seveda, denar kot sredstvo menjave, plačilno sredstvo in mera vrednosti tradicionalno nastopa v obliki kovanega in papirnega denarja, na bančnih računih tržnih komitentov pa prevladuje knjižni denar. Gotovinske denarnice nadomeščajo kreditne kartice, digitalna revolucija v ospredje potiska pametne telefone. ECB v študiji o plačilnih navadah potrošnikov navaja, da jih v evroobmočju polovica že plačuje digitalno, le tretjina ljudi hrani doma nekaj gotovine kot »zlato rezervo«. Digitalni denar je očitno zgolj druga stran digitalizacije gospodarstva in družbe.

Dober denar je trajen in deljiv, ekonomsko stabilen in politično vreden zaupanja. Za njim vedno stoji identitetni kapital suverene države. Globalizacija in financializacija sta to že zdavnaj premešali. Ameriški dolar je globalna svetovna valuta, evro na drugi strani živi brez jasne politične suverenosti EU. Na finančnih trgih igro vodijo zasebni subjekti, centralne banke obvladujejo plačilni promet in mednarodno trgovino. Posli in finance so vedno bolj zasebni in globalni, denar pa je javno dobro z nacionalno identiteto. Klasični denar je hkrati tudi družbeni cement povezovanja in soodvisnosti. Digitalni denar je manj vključujoč, starejše generacije mu niso kos zaradi slabe e-pismenosti, mlajši mu pogosto ne zaupajo zaradi omejevanja zasebnosti. Digitalni denar kot plačilno sredstvo ni alternativna valuta, temveč zgolj drugačna oblika uradnega denarja; temelji preprosto na novih tehnologijah, bolj razpršeni evidenci in delovanju uporabnikov. Če je digitalni denar tako kakovosten kot gotovina, hkrati pa bolj praktičen in poceni, potem je preprosto uporabnejši in učinkovitejši. In zato postaja vedno bolj želena oblika denarja.

Večina centralnih bank v svetu se ukvarja s tehničnimi problemi uvedbe CBDD kot oblike zakonitega plačilnega sredstva, ki dopolnjuje gotovinski denar. Seveda, CBDD je lahko dostopen samo finančnim institucijam, kar je relativno preprosto, lahko pa širši javnosti, kar je bolj uporabno. Obračunavamo ga lahko prek klasičnih računov ali pa s kriptografijo prek veriženja podatkovnih blokov. V tem primeru bi bil CBDD tehnično bolj podoben kriptovalutam. Toda kriptovalute niso CBDD kot oblika fiat denarja, predstavljajo zgolj sredstvo za tvegane finančne naložbe. Nimajo nobenega jamstva, terjatve tod niso pokrite, namenjene so tržnim špekulacijam in ne plačilnemu prometu. A kibernetske možnosti, ki so jih razvile, lahko koristno uporabijo tudi pri CBDD.

G-20 je naklonjen koordinirani akciji vpeljave CBDD na globalni ravni. ZDA bi rade z njim podkrepile svojo bidenomiko, ECB je lani objavila prvo uradno analizo prednosti in slabosti uvajanja digitalnega evra, Kitajska namerava vpeljati juan leta 2022 kot del promocije olimpijskih iger. Toda v ozadju teh stremljenj o CBDD kot novem plačilnem sredstvu so druge namere. CBDD omogoča lažje obvladovanje likvidnosti in pospešuje hitrost kroženja denarja. Neposredno vbrizgavanje denarja na finančne račune ljudi v ZDA, EU ali drugod bi končno lahko sprožilo neposredno potrošnjo, tudi nadzorovan dvig cen na želeno raven inflacijskih pričakovanj. Če centralne banke neposredno subvencionirajo ljudi s pomočjo »kvantitativnega sproščanja«, lahko s tem pokrivajo tudi funkcije fiskalne politike in obratno. Fiskalni ukrepi veliko bolj neposredno, hitreje in učinkoviteje pridejo do državljanov. Digitalni denar torej omogoča novo integracijo monetarne in fiskalne politike. To lahko reši nekaj ključnih ekonomskih problemov sodobnega sveta, od neposrednega financiranja trajnostnega razvoja do lažjega obvladovanja inflacije. Digitalni preplet monetarnega in fiskalnega sveta omogoča tudi lažjo izpeljavo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). CBDD je sredstvo teh sprememb.

CBDD ponuja nove možnosti razvoja in hkrati brani pred Hayekovo liberalizacijo denarnega sveta. Zasebne digitalne valute velikih korporacij (Facebookov diem, prej libra) ali pa špekulativne kriptovalute (bitcoin) dodatno ogrožajo stabilnost sedanje nedorečene denarne ureditve. CBDD je odgovor denarnih oblasti na izzive digitalne družbe in decentralizacije finančnega sveta. Potrebujemo nove oblike denarja, dogovor o novi globalni bančni ureditvi. Oboje omogoča svet CBDD. Če temu pridružimo socialna omrežja in nove oblike trgovanja, smo blizu novi podatkovni ekonomiji prihodnosti. Veliki bančni eksperiment je znanilec nove podatkovne ekonomike digitalne družbe 5.0.