Komentar / Gnilo jabolko navdiha

Vlado Miheljak

16. 12. 2022  |  Mladina 50  |  Dva leva

»Kje je slovenska civilna družba, ki je v času Janševe vlade tudi ob menjavah direktorjev slovenske policije, ki jih je izvajal Aleš Hojs, kolesarila po Ljubljani? Ali če parafraziram nekdanjega poslanca SD-ja Jana Škoberneta, bi v državi zmanjkalo koles, če bi se to dogajalo v vladi Janeza Janše, po vsem tem, kar se je prejšnji teden dogajalo okrog Bobnarjeve in vlade. A ta vikend v Ljubljani ni bilo nobenega kolesarja, čeprav je na politične pritiske na policijo s strani predsednika vlade Roberta Goloba opozorila zdaj ministrica v odstopu Tatjana Bobnar, ki je že v času Janševe vlade opozarjala in protestirala proti politizaciji policije. Lahko ministrici Bobnarjevi kaj očitamo? Ostala je dosledna; tako pod Janšo kot pod Golobom. In pod obema se je njena kariera končala. Opozarjala je na politične pritiske Janše in Goloba in ostala sama. S to razliko, da so pod Janševo oblastjo za njo stopile civilnodružbene organizacije, pod Golobovo oblastjo pa so pokazale, da ko je na oblasti leva sredina, so v Ljubljani kolesa namenjena, kot kaže, nedeljskim izletom.«
— Sprenevedavi uvod voditelja Uroša Slaka v tematiziranje odstopa ministrice Bobnarjeve (24 ur zvečer, 12. 12. 2022)

»Ker je prav, da so stvari na svojem mestu.«
— Pahor o razlogih za vrnitev leta 1993 zavrnjenih državnih odlikovanj

»Pahorjeva poteza me čudi. Lahko bi jim podelil tudi jabolko navdiha.«
— Predsednik Kučan, ki so mu bila leta 1993 vrnjena podeljena državna odlikovanja, o nenavadni Pahorjevi potezi

Ne, žal nam ne bo uspelo. Kot da smo zakleti! Ko je že vse kazalo, da bo v političnem smislu letina izjemna, da smo se rešili Janše in Pahorja v paketu ter premaknili planet Slovenija nazaj v normalno orbito, se je zgodil zaplet, ki ga nismo pričakovali, nismo želeli in nismo potrebovali. In ki bo imel opazne posledice. A kakorkoli. Janša je letos prestrezal klofute in ponižanja enega za drugim. Že lansko leto, ob referendumu o vodah, čeprav vsiljenem v neugodni čas dopustov, se je pokazalo, da imajo ljudje dovolj Janševe avtoritarne oblasti; da prevladuje globoka averzija do vsega, kar prihaja s Trstenjakove. Nato je prišlo supervolilno leto 2022, ki si ga bo politična Slovenija zapomnila. Aprilske volitve so postavile Janšo, janšizem in avtoritarni slog vladanja na smetišče zgodovine. In nato so ikone janšizma padale kot domine. Najprej je na predsedniških volitvah razmeroma »luknjičava« kandidatka »leve sredine« (!?) dokaj gladko premagala kandidata, ki predstavlja največ, kar lahko ta trenutek desna opcija ponudi vesoljni Sloveniji.

Nato so lokalne volitve pokazale, da so mesta zaklenila portale za vstop desnice. Sporočilo je jasno in večplastno. Nihče, ki poskuša vsiljevati konservativne vrednote in politični slog, ne more skozi mestna vrata. In nato za finale še paket treh referendumov, ki je zabil ošiljeni kol naravnost v Janševo srce.

Pravzaprav je edini Janšev uspeh v iztekajočem se letu, za katerega pa ni sam zaslužen, spor, ki je nastal v koalicijskih vrstah zaradi Bobnarjeve. Afera Bobnar se preprosto ne bi smela zgoditi. Golob nima prav nobenega resnega argumenta za svojo držo in ravnanje. Če bi bil Golob državnik ali vsaj pragmatičen politik, bi napako uvidel in se umaknil. A ker je njegov ego precej večji od njegovega života, se je po izbruhu afere polomija šele zares začela. Ne vem, ali zaradi prevelike ali zaradi premajhne samozavesti se je Golob pritajil (do srede 14. 12. se sploh ni oglasil) in pošiljal v ogenj ljudi, ki so samo še poslabšali situacijo. Mašo Kociper. Braneta Lobnikarja. Bog pomagaj!

No, hkrati je treba z gnusom ugotoviti, da je v združeni fronti obrambe Bobnarjeve prišlo do velikih nedoslednosti. Ne samo, da jo sedaj branijo tudi tisti, ki so jo v času Janševega režima rezali in diskreditirali, ampak tudi nekateri novinarji kažejo skromni analitični talent. Uroš Slak se moralistično sprašuje, kje so sedaj kolesarji. Kolesarji za kaj? Mar mu ni jasno, da so kolesarje na cesto pognali Janševo sistematično in masovno kršenje človekovih pravic, medijske svobode, lomastenje po javni televiziji, po nacionalni tiskovni agenciji, čiščenje in nadzorovanje vseh podsistemov, sistematično policijsko nasilje, onemogočanje gibanja in postajanja v javnem prostoru, od malicanja bureka, do javnega branja ustave … Ne pa en – resda skrajno neposrečen in absolutno nedopusten – kadrovski manever sedanje vlade. In tisti, ki se vedno oglašamo, smo se tudi tokrat oglasili. Takoj in odločno. Kot posamezniki in kot podpisniki skupnih pozivov in protestov. So pa v času Janševe vlade odpovedali in zamudili kritiko nekateri sedaj kritični televizijski novinarji in voditelji.

O. K. Rešili smo se Janše in Pahorja. A oba še v zadnjih trzajih kažeta svojo neobrzdano naturo. Tako je Pahor deset dni pred dokončno selitvijo iz predsedniške palače zbral tiste odslužene (politične) manipulante in bivše (nepolitične) arestante, ki so leta 1993 protestno vrnili podeljena državna odlikovanja in jih je Janšev šofer v zanikrni nakupovalni vrečki za čevlje z napisom Bata - di scena, nel Mondo pustil kar pri vratarju predsedniške palače.

Je mogoče demonstrirati bolj zaničljiv odnos do države? Je. In demonstriral ga je Pahor, ki jim je zaradi lastnega narcisizma ta odlikovanja vrnil.