Komentar / Veteran vojne s Slovenijo

Vlado Miheljak

28. 4. 2023  |  Mladina 17  |  Dva leva

»Igorja Pirkoviča smo vprašali, zakaj v nedeljski večerni napovedi današnje oddaje ni navedel, da se Golob pogovora ne bo udeležil. Povedal je, da obvestila kabineta predsednika vlade ni prejel. Že med našim pogovorom pa je še enkrat preveril elektronsko pošto in opravičilo kabineta, kot nam je dejal, našel med vsiljeno pošto.«
 — (N1, 24. 4. 20230)

»Bili smo žrtvovani za okoljske eksperimente aktivistov in uradnikov,«
 — je predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved utemeljil traktorsko obleganje glavnega mesta

»Poleg že omenjenih slovenskih zastav, ki so poskrbele za bolj praznično kot protestniško kuliso dogodka, so za razliko od prvega shoda prevladovala sporočila na transparentih, ki so bila usmerjena v glavnem proti vladi Roberta Goloba, ni pa bilo več transparentov, kot pred mescem dni, ki bi malikovali predsednika SDS Janeza Janšo kot odrešitelja Slovenije.«
— Poročilo o drugem Ruparjevem upokojenskem protestu (Delo, 1. 3. 2023)

»Mi ne bomo lačni, vi morda boste!«
— Protestni kmetje so s transparenti grozeče napovedali igre lakote (MMC TVS, 25. 4. 2023)

Kako dolga je minuta, je odvisno od tega, na kateri strani zaklenjenih straniščnih vrat ste. Kako dolgo je leto, pa je odvisno od tega, ali je Janša v opoziciji ali na oblasti. Če ni in ni bilo konca dveletne Janševe vladavine po Šarčevem odstopu, je zdaj prvo Golobovo leto minilo, kot bi mignil. In če je Janša takoj po zgodovinskem porazu deloval depresivno, brezvoljno, je sedaj spet hiperaktiven. Nekakšen evforičen robot.

Zdi se, da je Janša, ki doslej nikdar ni znal prebuditi ljudskega gneva, sedaj vendarle našel formulo. Poigrava se s čustvi tistih, ki so resnično deprimirani in nezadovoljni. Denimo upokojenci in kmetje. No, oboji so s svojimi zahtevami zgolj kulisa za latentne politične cilje. Morda nekateri med njimi tega ne vedo, a če ne vedo, je še toliko slabše. In če so prvi protesti upokojencev in tudi kmetov sprva izražali eksplicitno politično orientacijo in motivacijo, sedaj zakrivajo »poreklo«. »Upokojenci« bolj nespretno kot »traktoristi«. A tudi slednji se hitro izdajo. Z odra sporočajo zelo tvegane očitke sedanji vladi o »okoljskih eksperimentih« – natančno se ve, kaj pomeni ta očitek! –, po drugi strani s protestov v središču Ljubljane zavijejo še v bližino Kleč protestirat ob Jankovićevi gradnji kanala C0. Nedoslednost je za to dvojno moralo zelo obziren in zmeren očitek. Če pa temu dodamo še ad hoc analizo transparentov, plakatov in drugih sporočil, je takoj jasno, da osrednji akcent ni v – marsičem upravičenem – protestu proti leta trajajoči kmetijski politiki, ampak konkretno proti tej vladi. Ne vem, ali bi kakšen od protestnikov znal povedati, v čem je sedanja vlada bolj mačehovska do kmetijstva, kot je bila prejšnja Janševa. Drugače rečeno, po eni strani z odra sporočajo, da ne protestirajo proti sedanji vladi, ampak na splošno proti kmetijski politiki, po drugi strani pa dvigajo jasno opredeljene transparente kot na primer »Gnoj, ki najbolj smrdi: SD, Levica, Svoboda« ...

Da Golobu z Janšo v opoziciji ne bo lahko, je bilo od vsega začetka jasno bolj ko ne vsem, razen njemu samemu. Sedaj počasi tudi Golob dojema, da se giblje po gosto posejanem minskem polju. Če kaj naredi ali če nič ne naredi – oboje je narobe. Tako je bilo nepremišljeno dajati lahkotne obljube, še huje pa jih sedaj jemati nazaj. In tu je Golob očitno naletel na samega sebe, na svojo naravo. Posledica te iste narave je tudi sestava ožje Golobove ekipe, ki jo pretežno označuje le talent za kimanje in božanje šefovega ega.

No, ne glede na to, da Golob zapravlja podporo kot Ronaldova Georgina neobrzdano zapravlja denar svojega bogatega žogobrca, sem rezultatov zadnjih javnomnenjskih anket zelo vesel. Namreč, ob vseh empiričnih potrditvah, da podpora Golobu strmo pada, volivke in volivci hkrati niso pozabili, kaj je bilo leto pred tem in posledice česar še dandanes čutimo. Tako je na primer Mediana za POP TV izmerila, da si v neposredni primerjavi vlada Roberta Goloba (49 %) zasluži boljšo oceno od vlade Janeza Janše (31 %). Ninamedia pa je za Dnevnik ugotavljala, da jih je, kljub temu da 40 odstotkov anketiranih ocenjuje, da živijo slabše kot pred letom dni, po enem letu kar 72 odstotkov zadovoljnih s svojo takratno volilno izbiro. In po nezadovoljstvu s takratno izbiro se ne razlikujejo volivci treh vladnih strank!

To pomeni, da se Janša vendarle ne vrača kar samoumevno na oblast. Ne samo zato, ker poslanci in poslanke parlamentarne večine, in tudi opozicije, ne drvijo z navdušenjem k novim volitvam in kariernim tveganjem nasproti (to smo dodobra spoznali po Šarčevem odstopu), ampak ker tudi javnost oziroma volivci in volivke kljub razočaranju in nezadovoljstvu ne iščejo novega (to je starega) malika, kot je izraelsko ljudstvo blodeč po Sinaju ob daljši odsotnosti preroka Mojzesa začelo častiti zlato tele. Je to obet konca poganske idolatrije na slovenskem političnem prizorišču?