Komentar / Bingodemokracija

Vlado Miheljak

17. 11. 2023  |  Mladina 46  |  Dva leva

»Predstavniki Katedrale Svobode Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Ernest Petrič in Tomaž Zalaznik so na današnji novinarski konferenci predstavili svoj predlog krizne in reformne vlade, ki bi imela devet članov. Kandidati za predsednika vlade pa so po njihovem izboru štirje: Janez Janša, Milan Kučan, Anže Logar in Borut Pahor. Po predlogu Katedrale Svobode bi tako Janša, Kučan, Logar in Pahor tvorili mandatarsko skupino, ki bi s soglasjem določila, kdo izmed članov bi bil predsednik vlade. Če soglasja ne bi mogli doseči, bi o tem, kdo bo prevzel najvišjo politično funkcijo v državi, odločal žreb. Preostali trije bi bili podpredsedniki vlade in bi vodili tudi vsak po en resor.«
— Kardinali katedrale svobode so urbi et orbi predložili načrt dokončne rešitve slovenskega vprašanja (STA, 13. 11. 2023)

»Predlog smo oblikovali, saj se je naša država od njenega nastanka znašla na dnu, ki je navidez brezizhodno, stanje bi lahko opredelili tudi kot ’mafijsko demokracijo’.«
— Peter Jambrek prisega na Kneippovo zdravilno načelo, da se mafijska demokracija prežene z mafijsko strukturo (STA, 13. 11. 2023)

»Slovenija je bila v času, ko sta politična pola sodelovala, zelo uspešna država.«
— Dimitrij Rupel govori o zanimivi legendi, ki pa je žal nihče ne pozna iz prve roke (STA, 13. 11. 2023)

»Ta predlog ima morda nekatere šanse v javnosti, da bi javnost morda to požegnala, a da pa v parlamentu bi šla ta zgodba težko skoz.«
— Dimitrij Rupel vidi ključno oviro za dokončno rešitev slovenskega vprašanja v demokratičnem redu in njegovih procedurah (POP TV, 13. 11. 2023)

Sem imel že nekaj časa idejo, da bi napisal kakšno kozerijo o srečelovu, ki bi lahko zamenjal volilni ritual. Da bi premierov in vlad ne prinesla (po)volilna aritmetika na temelju distribucije volilnih glasov, ampak žrebanje. Pač, nekakšna bingodemokracija! Pa so me z idejo prehiteli razposajeni šaljivci iz t. i. Katedrale svobode.

Dovtip, ki se širi na medmrežju, da je predlog nastal v kakšni zidanci ali krčmi ob nekoliko preveč intenzivnem čaščenju svetega Martina prejšnji vikend, ni verjeten. Vino lahko razveže srce, a za večjo imaginacijo in inspiracijo moraš zrolati vsaj kakšen džojnt. Ampak O. K. Možje iz Katedrale svobode so že večkrat, ne glede na to, ali so ali (najverjetneje) niso podloženi s kakšno psihotropno substanco, dokazali, da imajo smisel za humor. A tokrat so dosegli nekaj, kar v poosamosvojitvenem obdobju ni uspelo še nikomur: s svojim predlogom so povezali celotno nacijo. Namreč, kot sledi iz komentarjev in forumov pod poročili o tiskovni konferenci Katedrale, so ljudje iz predloga s skoraj plebiscitarno večino naredili veselico.

No, njihov predlog ni bil mišljen kot kozerija, ampak kot resna, čeprav »provokativna« (Petrič) solucija dokončne rešitve. Kar sama se vsiljuje asociacija na neko zgodovinsko paralelo. In trije osrednji liki (četrtega, sicer nepomembnega in obrobnega, tu odmislimo) so ponovno dokazali, da imajo predlagatelji elementarne in ponavljajoče se težave z dojemanjem demokracije. Rupel je celo odkrito povedal, da bi znal biti parlamentarni postopek ovira za realizacijo njihove bingodemokracije. In tudi če bi šlo skozi, bi znal biti problem v potencialnih mandatarjih. Si predstavljate JJ, da prepusti sreči in naključju »volilni izid«? Glede na to, da po vsaki pravosodni odločbi in presoji, ki ni njemu v korist, govori o krivosodju, bi ob nepravem izidu, to je izidu, ki ga ne bi postavil za predsednika vlade, predlagani volilni srečelov preimenoval v volilni krivolov.

Ampak od tu naprej se domislica treh modrecev transformira iz komedije v tragedijo. Pravzaprav tragikomedijo. Dobro, lahko razumemo in pojasnimo, tudi če ne odobravamo, da se kakšen trideset ali štirideset let star človek zaradi ambicioznosti, potrebe po udeležbi pri odločanju in arbitriranju, podreja kakemu avtoritarnemu liku in avtoritarni politiki. Zgodovina je polna takšne »psihološke dinamike« in »psiholoških profilov«. A zakaj neki se možje v poznih letih, ki so vendarle naredili akademske, diplomatske ali politične kariere, spuščajo v takšno odvisno razmerje?! Jasno je namreč, da je celotni performans, za katerega vsi vemo – tudi predlagatelji! – da ni resen, podrejen ugajanju in dvorjenju enemu človeku in eni politiki. Ampak najbolj paradoksno pa je, da so ti možje v zrelih letih, ki so trenutno spet vsi na pravi liniji, v preteklosti izrekali kar najbolj ostre in kritične sodbe o tej isti politiki in istem nosilcu glavne vloge.

Predvsem pa nam avtorji bizarnega predloga niso povedali, zakaj naj bi iskali novo vlado, ko pa aktualna (sicer nedvomno slaba!) funkcionira z za zdaj neomajno parlamentarno podporo. Ko je imela prejšnja Janševa v zadnjih mesecih težave na prav vsakem glasovanju, tega niso predlagali.

Jambrek sicer pravi, da bi se s predlogom izognili »mafijski demokraciji«. Kako? S tem, da postavimo mafijsko strukturo na čelo vlade? Dva »kandidata« za premiera sta iz stranke, ki je skoz in skoz mafijsko prepredena in organizirana, »vodilni kandidat« predlaganega volilnega srečelova pa se je iz številnih korupcijskih hipotek vselej izvlekel zaradi procedurnih trikov, ki so pripeljali do zastaranja sodnih postopkov.

Hja, obravnavani predlog ponuja enkratno priložnost, da z malo sreče zadenemo korupcijsko vlado kar na srečelovu.

Bingodemokracija pač!