Ojdip v Ljubljani?

Bernard Nežmah

22. 7. 2011  |  Mladina 29  |  Pamflet

Filozofi bodisi predavajo, pišejo in predstavljajo svoje knjige ali sodelujejo na simpozijih. Karkoli od tega počnejo, ne končajo na naslovnicah časopisov. Slavoj Žižek je napisal desetine knjig, knjigarne po svetu imajo celo police označene s pojmom »Žižek«, mož je eno najbolj kultnih imen sodobne filozofije. Toda naslovni članek v časnikih »Delo« in »Dnevnik« je postal šele v trenutku, ko je v »Kinu Dvor« za prijatelja Gregorja Golobiča dejal, da je tup.

Filozof torej dobi medijsko težo šele takrat, ko neha biti filozof, ko spregovori kot akademski Sašo Hribar. In v tem trenutku ni več razlike med resnimi in rumenimi mediji, celo nasprotno: »Pozareport« dogodek komentira, medtem ko ga serjozna časnika predstavljata kot osrednjo novico!

Odhod Zaresa v opozicijo prinaša medijski salto mortale. Sedaj mediji beležijo vsako besedo, ki jo lansirajo politiki Zaresa, citirajo celo navedbe iz Golobičevega twitterja. Padec časopisne naklade je več kot logičen, če novinarji namesto iskanja informacij, sogovornikov in razkrivanja tem prepisujejo spletne in twitterske domislice.

Strategija Zaresa je enostavna - po umiku iz vlade postaja najglasnejša stranka, s čimer računa, da se vrne med najbolj priljubljene. Toda, kako postaneš medijsko najglasnejši? Preprosto - organiziraš provokativna srečanja in tolčeš po Janezu Janši. In osrednji mediji? Bodo sledili tej igri, ali pa bodo začeli tehtati relevantnost in ne bodo objavljali vsakega krika Zaresovcev kot ekskluzivne informacije?

Spodbuden korak je sicer zmogel predsednik države. Tokrat se je oglasil v podporo delavcem »Vegrada«, ki jim podjetje dolguje po več kot deset tisoč evrov, njihovo bivanje v »Vegradovih« stanovanjskih luknjah pa jim redno zaračunava. Živeti v pravni državi za njih pomeni, da so oni dolžni mesečno poravnavati stanarine nekomu, ki jim sam ni plačeval niti plač niti socialnih prispevkov. Perverzija prvega reda!!! Škoda sicer, da predsednik Danilo Türk ni zmogel odločnosti, da jih obišče v njihovih sobicah, posedi in poklepeta z njimi ter s tem problem izpostavi v njegovi krucialnosti. Takrat bi morda njihov status lahko tekmoval za mesto na naslovnicah z izrekom, da je Golobič tup.

Časniki, ki imajo sicer izjemno moč, so sramežljivi, ko so objekt prevar njihovi novinarji. Ko preti, da zaradi enormnih dolgov lastnika kolapsne podjetje »Delo revije«, je javnost izvedela, da zunanjim sodelavcem že mesece ne izplačujejo honorarjev. Isti nateg kot pri zidarjih, šiviljah, šoferjih itd. Toda zakaj so spregovorili šele sedaj, tik pred potopom? Kje so novinarski sindikati, društva novinarjev, ne nazadnje delovni inšpektorji? Ali ni ena osnovnih pravic, da za opravljeno delo dobiš plačilo??? Ne glede na to, ali si redno ali honorarno zaposlen.

Anomalije, ki zadevajo tudi samo vlado, ki je odgovorna, da v državi veljajo zakoni. V brk svobodi in enakopravnosti je samovoljna odločitev župana Škofljice Ivana Jordana, ki je tamkajšnji lekarnarki odpovedal koncesijsko pogodbo. Mediji namreč poročajo, da je to storil zato, ker se je dogovoril z ljubljanskim županom, da dobi dodatne koncesije za zdravnike. Toda, boljša zdravstvena oskrba domačinov ni stvar nadgradnje zdravstva, ampak finančna kupčija. Škofljica dobi dodatne koncesije v zdravstvu, če dobi Lekarna Ljubljana ekskluzivno pravico delovanja v kraju. In to na ta način, da se znebi dosedanje lekarnarke.

Namesto odprte tekme med lekarnami se tako pripravlja monopolno širjenje Lekarne Ljubljana. In kje je varuh konkurenčnosti, kje so državne inšpekcijske službe v primeru, ko župani zlorabljajo svojo moč podeljevanja koncesij??? Rabota, ki spodjeda duh tržne ekonomije, saj ga zamenjuje z uvedbo cehovske samovolje.

Namesto države se je oglasila skupina krajanov, ki je vložila peticijo z več kot 1.600 podpisi zoper ravnanje župana Jordana. Čut za pravičnost je hvala bogu ostal vsaj v manjših krajih, kjer so prebivalci začeli artikulirati svoje interese, namesto da upajo, da jih uslišijo oblastniki.

V Kopru je pred meseci mesto prekril oblak prahu, ki je po ugotovitvah lokalnega zavoda za zdravstveno varstvo rakotvoren in zdravju škodljiv. Toda, se je mar pojavil državni inšpektor, ki bi branil zdravje državljanov in visoko oglobil povzročitelja degradacije zraka. Nak, Pahorjeva vlada je vpeljala drakonske kazni za minorne prometne prekrške, medtem ko ima okoljski kriminal status nepomembne anomalije.

Varuhinja Zdenka Čebašek-Travnik je tu pokazala hvalevredno vnemo. Zadnjič je obiskala manjši kraj pri Ljubljani, kamor so odlagali odpadne snovi, ki so dobesedno zaudarjale, in ob sočasnem protestu krajanov je komunalno podjetje obljubilo, da svojo deponijo vendarle preseli. Narobe svet, namesto da bi država takoj sankcionirala uničevalce okolja, so ti pod pritiskom javnosti le zamenjali kraj uničevanja.

V intervjuju za »Mladino« ljubljanski župan Zoran Janković odgovarja na vprašanje, zakaj je v Ljubljani število nevarnih prašnih delcev večje kot v milijonskih mestih, kot so London, Pariz in Dunaj. Kar nekajkrat presega dovoljene količine in po študiji »Aphekoma« bi dejstvo, da bi v Ljubljani onesnažen zrak ne presegal dovoljenih koncentracij, povprečnemu Ljubljančanu, staremu nad 30 let podaljšal življenje za 14 mesecev.

In kakšen je odgovor političnega gospodarja glavnega mesta? - Preprosto, on pravi, da se tega problema ne da rešiti.

Zanimivo, na Dunaju je župan poleg drugih ukrepov vpeljal široko akcijo, s katero meščane spodbuja h kolesarjenju. A ne na načelni ravni, ampak z natančnimi preglednicami, ki pojasnjujejo, za koliko z vsako kolesarsko vožnjo namesto z avtomobilsko znižajo količino nevarnih emisij v zrak. V Parizu so lansirali balon, ki razvidno beleži količino izpuhov v zraku. Nevarnost za zdravje ni več načelna tema, ampak del vsakdanje realnosti. Če te torej vsakodnevno opozarjajo, kdaj postane dihanje mestnega zraka usodno za zdravje, se boš tega ovedel in boš sprejel, da je to kapitalni problem, ki zadeva tudi tebe ter boš presedlal na kolo ali v avtobus.

Toda župana Jankovića velja braniti. Če pravi, da on tega ne zna, mu je verjeti. Zna graditi garaže, stadione, z monopoli mestne lekarne osvajati tržišče, pač pa nima sposobnosti, da bi zaščitil zdravje in življenje meščanov pred trdnimi delci.

V starih Tebah sta pustošili kuga in grozljiva Sfinga, ki sta zdesetkali število Tebancev. Ker jima kralj Laj ni bil kos, je prišel Ojdip, ki je spravil s sveta Laja, Sfingo in kugo obenem.

Ali torej glavno mesto potrebuje Ojdipa? Ne, novega župana.