Plesna melanholija

Na domači indie rock trio Loudspeaker Alliance smo postali pozorni pred približno petimi leti, po izdaji prvenca Continuous Error, ko je bil skupaj z drugimi danes izstopajočimi skupinami, kot sta New Wave Syria in Barely Modern, izbran za enega od finalistov Klubskega maratona Radia Študent. Kmalu za turnejo po slovenskih klubih je zasedba poniknila. Zaradi prezaposlenosti je vipavski trojec namreč ostal brez bobnarja Marka Tomažiča.

Jungle: Jungle

Skupina Jungle je hitrostno postala viralni spletni hit na krilih kar treh dobro skoreografiranih videospotov, receptov za dandanašnji uspeh v glasbeni industriji, kjer v glavnih vlogah nastopajo navdihujoči in največkrat črni plesalci: enkrat komaj šestletna, tako luštkana brejkdenserka, drugič vešči plesalci na kotalkah. O samih članih zasedbe pa se je takrat vedelo bore malo, niti tega ne, kako so videti, šlo je pač za tisto marketinško strategijo, ki stavi na skrivnostnost.

Čistka: Anarhija

Piše se leto 2023. V Ameriki je brezposelnost manj kot petodstotna, kriminala tako rekoč ni, vse manj ljudi pa živi pod pragom revščine – po zaslugi Čistke, letnega rituala, ki so si ga izmislili zato, da bi lažje živeli. Na ta dan – dan Čistke, dan nove neodvisnosti, dan prerojene Amerike – lahko ubiješ, kogar hočeš.

Zora Planeta opic

V fantastični Zori Planeta opic, ki se začne deset let po nič manj fantastičnem Vzponu planeta opic, rebootu Planeta opic, je svet povsem opustošen – ljudi je okužil in pokončal pandemični opičji virus, produkt znanstvenega eksperimentiranja. San Francisco je zapuščen, popolna distopija: ljudje, ki so preživeli in ki jih vodi militantni Dreyfus (Gary Oldman), živijo v stari vojaški orožarni, med ruševinami, panično se stiskajo drug k drugemu, obenem pa obupano iščejo vir energije, ki bi jih ohranil pri življenju.

Michael Kohlhaas

Kdo je Michael Kohlhaas? Predstavljajte si Cankarjevega hlapca Jerneja, ki v srednjem veku sreča Kafko. Michael Kohlhaas je natanko to: kafkovski hlapec Jernej, le da nazaj noče kmetije (na kateri je pustil svoja najboljša leta), ampak svoja dva konja, ki mu ju pribočniki lokalnega barona vzamejo kot neke vrste mostnino.

Kongres

Ko so začeli v filmih uporabljati digitalne igralce, narejene iz pikslov, ne pa iz mesa, in ko so začeli uporabljati motion-capture, s katerim so igralcem vzeli digitalni odtis telesa, so se vsi spraševali: ali bodo filmi v prihodnosti sploh še potrebovali igralce? Al Pacino je v filmu S1m0ne igral holivudskega producenta, ki ustvari digitalno igralko, s čimer reši vse svoje probleme – ker je igralka digitalna, ne teži, ne izsiljuje, ni kapriciozna, nima zvezdniških zahtev in tako dalje.

Melodije morja in solza

Za predvolilno soočenje na POP TV so prejšnji teden po ameriškem zgledu med občinstvo v studiu posedli najožje družinske člane kandidatov; seveda le tistih, ki so pripravljeni populistično razkrivati svojo intimo, kot sta na primer Karl Erjavec in Ljudmila Novak. Tako je Erjavec kar pred ženo in mlajšo hčerko govoril o »mokrih sanjah SDS-a«. Temu je botrovala prerokba Zvonka Černača – tokrat v nasprotju s soočenjem na nacionalki ni protestno zapustil studia, čeprav je Janša še vedno v kehi –, v kateri je Erjavcu napovedal, da bo šel po Virantovih stopinjah.

The Soft Pink Thruth: Why Do the Heathen Rage?

Od go-go plesalca, zadetega z acidom in z iz riti štrlečo plastično ribo v sanfranciškem gejevskem klubu, do študenta filozofije na Berkeleyju, doktorja renesančne književnosti, ki je doktoriral na Oxfordu, in univerzitetnega profesorja angleščine v Baltimoru. Življenjska pot Drewa Daniela je na prvi pogled videti najmanj kontrastna, če že ne kontradiktorna.

Mraz v juliju

Mraz v juliju, postavljen na konec osemdesetih let (videokasete, nobenih mobitelov), je triler, kakršen mora triler biti: strašen. Strašen kot starogrške tragedije. Strašen kot elizabetinske tragedije maščevanja. Strašen kot otroci, ki žrejo svoje starše. Strašen kot očetje, ki žrejo svoje sinove. Strašen kot uboj v samoobrambi.

Joe

Ko je luč dneva ugledal Joe, so vsi rekli, da je to film, ki je Nicolasa Caga vrnil med žive. Film, ki ga je vrnil v “prave” filme. Film, ki ga je odrešil vseh tistih bednih, idiotskih, avtopilotskih filmov. Film, ki je prekinil urok. Primerjali so ga tudi z Matthewom McConaugheyjem, ki se je po seriji bednih, idiotskih, avtopilotskih filmov vrnil v “prave” filme, toda ta primerjava ni bila najbolj posrečena – Cage se je takoj po Joeju vrnil v bedne, idiotske, avtopilotske filme (Tokarev).

Pa ne že spet ti!

Adam Sandler je samohranilec z nekaj otroki. In glej, no: Drew Barrymore je samohranilka z nekaj otroki. Kakšno naključje! Toda njun uvodni zmenek na slepo se ne konča dobro. Ker pa v romantičnih komedijah ni slepih ulic (niti naključij), se spet – res nehote – srečata v Afriki, kamor na počitnice odpeljeta svoje froce, kar je lepa priložnost, da odkrijejo čare masturbiranja in takih reči.

Njegov porednež

Njegov porednež je brutalno bebava komedija, v kateri moškega tiča omenijo tolikokrat, da postane človek – no, moški. In to dobesedno: od ekscesno potrebnega lastnika, serijskega fukača z imenom Rich Johnson (ha!), se namreč loči in zaživi svoje življenje, kar pomeni, da manično pofuka vse, kar zagleda, s prostitutkami vred (tič pač misli le na seks), medtem ko se Johnson – il castrato – utaplja v neznosni impotenci in askezi, kar pomeni, da dobi lekcijo.

Evald Flisar: Začarani Odisej

Flisarjeve osebe so pogosto tako ali drugače poškodovane, že od tragikomedije Kaj pa Leonardo? imamo opraviti s paleto likov z afazijo, nevrološkimi poškodbami, funkcionalno kompulzivnostjo in tudi njegov sodobni Odisej, ki doživi med plavanjem deskarja v glavo in to povzroči popolno amnezijo, je eden od prepoznavnih laboratorijskih likov.

Paul Fussell: Velika vojna in moderni spomin

Kako je tekla? Zgodovinski učbeniki nam jo predstavljajo kot spopad velesil, ki je prinesel sekvence spopadov in ofenziv, te pa so za seboj pustile milijone trupel. Drugi aspekt prinašajo vojne dogodivščine, ki so jih kot moderni rapsodi pripovedovali preživeli. Fussell pa si zastavlja vprašanje: kako je bila videti vojna iz jarka? Kaj se je pletlo po glavi vojakom?

Igra živcev

Dramatičnost pred finalno tekmo, od katere nas ločuje še dober teden, narašča, tako v nogometu kot v politiki. Za incident na političnem terenu je poskrbel Zvonko Černač, ko je v prvem uradnem predvolilnem soočenju na nacionalki, v katerem so svoje programe predstavili predsedniki parlamentarnih strank, kot eden od treh podpredsednikov SDS nadomeščal Janeza Janšo. Slednje je počel zelo dobro. Ne glede na to, kaj so ga vprašali, je govoril o Janši.

FIFA: Združene strasti

Nogomet je fenomen 20. stoletja – kot film. Toda film še vedno ne ve, kaj bi počel z nogometom. Še vedno ne ve, kako bi ga prelevil v nekaj gledljivega, kinetičnega in napetega. Ko gre za nogomet, film ne more premagati televizije. Tega, kar z nogometom počne televizija, ne more preseči. Ko se film loti nogometa, vedno tvega, da se bo osmešil. In Združene strasti so tak film – spodletelo srečanje nogometa in filma.

Trgovinica za samomore

Če bi Tim Burton Addamsove poslal v magrittovski South Park, bi dobili Trgovinico za samomore, animirano grotesko o družinskem podjetju, ki prodaja orodja za samomore (če ne uspe, denar vrnejo!), toda ko se izkaže, da lahko vso mračnost, depresivnost, morbidnost in avtodestruktivnost tega sveta odpihne že rojstvo srečnega otroka z večnim nasmeškom, postane jasno, da je Burton izstopil, še preden je vstopil.

Kot bližnjevzhodni poročni parti

Sklepno dejanje novega ljubljanskega festivala Stiropor se bo (vsaj v novejšo) zgodovino Metelkove verjetno zapisalo kot eden bizarnejših koncertnih dogodkov. Ne zgodi se namreč pogosto, da bi tam nastopali glasbeniki, ki so svoje kariere začeli s preigravanjem »štuc-štuc« komadov na lokalnih svatbah. Še manj pogosto, če gre za glasbenike, ki od poročne »imejmo se fajn« formule niso bistveno odstopili niti pozneje.

Lana Del Rey: Ultraviolence

V čem je skrivnost gromozanskega uspeha tipične ameriške deklice, ki se je že s prvo, sicer ne ravno znano ploščo previdno preimenovala iz ne toliko pompozno zveneče Lizzy Grant (natančneje iz Elizabeth Woolridge Grant) v Lano Del Rey?

Erlend Loe: Naiven. Super.

Pripovedovalec tega na trenutke duhovitega romana je sredi dvajsetih let in po zlomu, ko ga brat premaga v kroketu in z agresivnim načinom igre in represalijami za drobne trike dokaže, da je sposoben še podlejših dejanj od njega, mora začeti znova. Preseli se v bratovo stanovanje in poskuša osmisliti vse skupaj. Skuša narediti rekapitulacijo in inventuro, popisati stvari, ki ga veselijo ali so ga veselile, narediti načrt za življenje.

Arto Paasilinna: Na lovu za spomini

Ko pisec napiše uspešnico, začno knjigotržci teči za njim in odtlej objavlja vse, kar piše ali bo šele napisal. Pri Paasilinni pa velja nasprotno: ker mu je bolezen onemogočila pisanje, on pa je med bralci še naprej popularen, založniki problem rešujejo s tem, da segajo v njegovo ustvarjalno zgodovino in prevajajo starejša in manj odmevna dela.

Janšev pasijon

Najzanimivejši resničnostni šov sezone Janšev pasijon je v polnem teku na vseh domačih kanalih. Prejšnji teden smo poročali, da princ teme ni prišel na predvolilno soočenje v Tarči na nacionalki in je kot razlog navedel po njegovem neustrezen izbor gostov. Na predvečer svojega odhoda v zapor je odšel v oddajo Volitve 2014 na POP TV, čeprav je bila sestava gostov enaka kot v Tarči, manjkal je le Igor Šoltes.

Transformerji: Doba izumrtja

Če ste mislili, da se bodo najnovejši Transformerji začeli na kakem akutnem geopolitičnem žarišču, recimo v Iranu ali pa na meji med Sirijo in Irakom, ste se motili. Začnejo se v Jurskem parku, okej, med dinozavri, nad katere nenadoma – kot strela z jasnega, no, kot meteor z jasnega – prihrumijo mračni, hladni, diabolični deseptikonski transformerji, ki jih z napalmom iztrebijo. Toliko, da boste vedeli, kako in zakaj so izumrli dinozavri.

Občudovani

Predstavljajte si razglednico rajske avstralske obale, ki jo boža kristalno čisto morje in na kateri sije večno sonce. V tej razglednici, ki bi jo lahko prodajali na dalmatinskih štantih, živita Lil (Naomi Watts) in Roz (Robin Wright), že vse življenje – od malega – najboljši prijateljici in nerazdružljivi sosedi.

Kako izuriti svojega zmaja 2

Mali Bush je rad rekel, da lahko ljudje in ribe živijo v sožitju. Toda očitno ni videl Spielbergovega Žrela, v katerem ljudje in zelo velika riba niso živeli v sožitju. V Spielbergovem Jurskem parku je bila ta riba, s katero je nemogoče živeti v sožitju, tako velika, da je izgledala kot T-Rex. Zdaj, v animiranem filmu Kako izuriti svojega zmaja 2, posnetem v produkciji Spielbergovega DreamWorksa, ki se trudi, da bi ujel Pixarjev magic touch, pa se krog sklene: ljudje in zmaji živijo v sožitju.

Festivalska vročica na Jarunu

Leto je naokrog in spet smo obiskali največji hrvaški festival popularne glasbe, ki se po mnenju nekaterih vodilnih mednarodnih medijev uvršča med najboljše festivale na svetu in ga je Huffington Post lani oklical celo za Woodstock našega stoletja. INmusic že deveto leto na prizorišče ob zagrebškem jezeru Jarun, letos sicer v nekoliko razširjeni različici, kliče svetovno uveljavljene glasbenike, kot so Arctic Monkeys, New Order, Franz Ferdinand, Kraftwerk in Arcade Fire. In tudi tokrat smo tisti, lačni glasbe, lahko prisluhnili številnim aktualnim imenom iz sveta glasbe.

Death Grips: Niggas on the Moon

Novica o sodelovanju ameriških »rapcorovcev« iz skupine Death Grips in islandske zvezdnice Björk bi bila sila nepričakovana. A te novice niti ni bilo, saj so album Niggas on the Moon izdali povsem brez napovedi ali promocije. Udaril je kot strela z jasnega.

Wolfgang Hilbig: Provizorij

Pisatelj C. je že v uvodnem prizoru, ko razbije izložbeno lutko, prepričan, da v samoobrambi, precej klavrna pojava. S pisateljsko blokado, večino časa nalit, Vzhodni Nemec na Zahodu v časih tik pred padcem Zidu, kar mu v resnici ne prodre globlje do zavesti, zanj zidov in sploh kakršnekoli opore in prepreke že davno ni več. Kolikor ni sam sebi največja ovira.

Lado Kralj: Če delaš omleto

Tako geneza izvora literarne snovi, vendar pa njegova prodornost izvira od drugod. Avtor predstavi tretje in četrto desetletje 20. stoletja, s čimer pravzaprav napiše zgodovino te dobe. Seveda ne v smislu zgodovinskih dogodkov, še manj v obliki analize časa, pač pa v tem, da iz odlomka v odlomek ustavi časovno uro.

Enomesečna predigra

Slovenija potrebuje Male sive celice za velike. Trenutne suše na področju domačih ali vsaj udomačenih televizijskih kvizov za odrasle, v katerih bi tako sodelujoči kot gledalci lahko preverili, pomerili in obogatili svoje znanje ter splošno razgledanost, si ne znamo razložiti. Kot bi bilo redno negovanje pameti rezervirano samo za mladoletne. Avtohtoni kviz Male sive celice, ki se na sporedu nacionalke sicer drži že dvajset let, je zadnja tri leta zapored prejel viktorja za najboljšo otroško oziroma mladinsko oddajo, ker je tudi med njimi očitno brez resnejše konkurence.