»V mestu nekaj dogaja«

Navdušencem nad elektronsko glasbo v Ljubljani te dni ni dolgčas. No, sodeč po številu spodobnih raznovrstnih elektronskih dogodkov med letom jim dolgčas najbrž ni bilo že v času klubske sezone, imajo pa v teh dneh vsekakor dodaten razlog za veselje. V drugi polovici junija namreč poteka prvi novi, programsko zelo solidno oblikovani festival Stiropor, v okviru katerega na več ljubljanskih lokacijah lahko poslušamo skrbno izbrane tuje in domače glasbene ustvarjalce, katerim skupno izhodišče bi lahko našli predvsem v sledenju aktualnim (ob)elektronskim trendom.

Jack White: Lazaretto

Resničnostni šovi, tabloidne ločitve in romance s šamanskimi obljubami zvestobe sredi Amazonke, disanje glasbenih kolegov, izmišljanje takšnih in drugačnih »faktov« iz zasebnega življenja … Naj vas njegovo medijsko pojavljanje zabava ali vam gre na živce – če imate radi glasbo, vam je najbrž jasno, zakaj Jack White danes velja za enega najbolj cenjenih glasbenih ustvarjalcev. Čeprav je bilo po evforiji z duom The White Stripes težko pričakovati, da bi njegova priljubljenost še zrasla, se mu je z zasedbama The Racentours in The Dead Weather ter pred dvema letoma še s solističnim prvencem zgodilo prav to.

Večna ljubimca

V Velikem Lebowskem sta vam brata Coen zastavila vprašanje: kateri bend je bolj kul – Clearance Clearwater Revival ali Eagles? Dude (Jeff Bridges), glavni junak tega danes kultnega filma, “največja lenoba losangeleškega okrožja”, brezposelni zabušant in popolni outsider, ki je mentalno obtičal nekje v šestdesetih, geografsko pa v svojem stanovanju, ima medtem hujše probleme – le začudeno namreč gleda ta “novi” svet, ki ga ne razume. Interaktivni softver ga ne rajca, ampak vse še vedno počne ročno, analogno. Včasih gre na bovling, včasih se vozi okrog, včasih si možgane napihne s psihedeliki, včasih pa skuša citirati kako korifejo, recimo Lenina, a ne pride do konca. In za nameček mora poslušati še Eaglese, ko se pelje s taksijem. Ne, niso kul. Dude je hipster, ki se tega ne zaveda.

9 mesecev šoka

Gotovo poznate frazo “nasprotja se privlačijo”. To je obenem tudi definicija romantične komedije. Če kje, potem se nasprotja privlačijo prav v romantični komediji. Romantične komedije si filmarji ne znajo več predstavljati brez nasprotij, ki se privlačijo. In bolj ko romantična komedija ne ve več, kaj bi počela s sabo, bolj ekstremna postajajo ta nasprotja.

Marlen Haushofer: Stena

Drugače od historičnega Robinsona, ki je ekonomist in na otoku obogati, žensko brez imena, ki ostane sama v alpski dolinici, s psom, mačko, kravo, postrvmi v potoku in planšarijo nad z vsem dobro založeno lovsko kočo, zaznamuje predvsem materinstvo, določa jo skrb za šibkejše in odvisne od njenega dela in spretnosti.

Malcolm Gladwell: David in Goljat

Svetopisemska prilika ne meri na čudežno zmago palčka, temveč na njegovo prebrisanost, ki dramatično spremeni okvir in pravila pričakovanega spopada. Tako bi torej pričakovali, da bo avtor nizal primere in okoliščine, ki so iz obstranca napravili zmagovalca nad Goljatom. Toda bralec bo presenečen, ko bo med zmagovalci našel poražence.

Posebni dosežki

Res škoda, da so letos nehali podeljevati viktorje za posebne dosežke. Lahko bi ga dobil Ladislav Troha, ki so ga v nacionalkini oddaji Soočenje tik pred referendumom o arhivih izdali živci. Po dobri uri je začel kričati in metati papirje po tleh, da je morala voditeljica Jelena Aščić prekiniti oddajo ter ga odstraniti. Čeprav je Troha vpil, da ne gre in naj ga kar ubijejo, je soočenje, kot smo lahko videli ob ponovnem vklopu, vseeno zapustil živ, pred tem pa še s tal pobral vse papirčke.

Tir

Tovornjakar, ki ga v italijanskem filmu Tir, velikem zmagovalcu lanskega filmskega festivala v Rimu, igra Branko Završan, se telefonsko pogovarja s svojo ženo, ki je ne vidimo – tudi on je ne vidi.

Bekas

Ko Zana (Zamand Taha) in Dana (Sarwar Fazil), vojni siroti, leta 1990 v Iraku vidita Supermana, hočeta postati Supermanova prijatelja, ker pa leta 1990 še ni Facebooka, ki ljudi avtomatično spreminja v prijatelje, skleneta, da bosta odpotovala kar v Ameriko – naravnost k Supermanu, ki bi ju izvlekel iz te bedne realnosti, zrušil Sadama in oživil njune starše. In potem tudi res delata vse, da bi tja prišla, magari z oslom. Da vse to počneta pod vplivom filma, ki sta ga videla, ne preseneča: prav film te sili, da počneš in verjameš nore stvari. Iz tebe potegne vso naivnost, ki jo premoreš. Omogoča ti beg od realnosti. Ogroža in spodkopava oblast. In ja, prav film oživlja mrtve. Film je good guy.

Locke

Predstavljajte si radijsko igro, v kateri slišite le glas moškega, ki se med dolgo vožnjo prek avtofona izmenično pogovarja s svojim delodajalcem, svojim sodelavcem, svojim sinom, svojo ženo in svojo ljubico.

Tisti čudni občutek

Tisti čudni občutek je romantična komedija s premiso, ki se je nazadnje dobro prodajala v času kamene dobe.

Rockovska ekstaza

Čeprav se zdi, da se v zadnjih letih, podobno kot drugod po (zahodnem) svetu, tudi slovensko občinstvo raje kot na »klasičnih« koncertih množično zabava na (elektronskih) rejvih, nastopi rockovskih veljakov z vidika celovite koncertne izkušnje še vedno zasenčijo vse druge glasbene dogodke. To se je spet potrdilo minuli ponedeljek, ko je v razprodanih Križankah po dobrih desetih letih ponovno nastopila kalifornijska zasedba Queens of the Stone Age (QOTSA). Občinstvo je skupaj z Joshem Hommom in njegovimi kolegi dve uri prepevalo, kričalo, in če bi bila streha nižje, bi jo ubrano dviganje rok verjetno spravilo s temeljev.

Swans: To Be Kind

Ko se je Michael Gira odločil, da bo po trinajstletni pavzi znova ustanovil in zagnal svoj življenjski projekt, skupino Swans, je bil marsikateri oboževalec tega newyorškega benda, ki je na začetku osemdesetih skupaj z ostalimi no wave soborci tvoril nekakšen nihilističen odgovor na tedaj prevladujoči postpunk in punk val, v velikih dvomih. Zakaj?

Kurt Vonnegut ml.: Klavirski avtomat

Vonnegut je nepoboljšljiv satirik in aforistik, njegova proza se bolj kot z umetniškim vtisom ukvarja z močnim in zgoščenim stališčem, ki ga hoče podati udarno, kar pomeni, da se približuje alegoriji. Zato je bil prej, pred preskokom vrzeli (med elitno in množično, popularno literaturo), zelo necenjen, potem pa tako blizu vrhu, da je pravočasno povedal, da bi ga z dodelitvijo nobela zelo zelo postarali, in gospodje akademiki, ki nagrajujejo samo takšne, ki se svojih zaslug za nagrado kot da sploh ne zavedajo, so razumeli izjavo – in ga seveda zignorirali.

Nedeljski juhuhu

Časi, ko je ob nedeljah zvečer na večini prižganih slovenskih televizorjev žarel Mario, so preteklost. Kmalu bo, kot kaže, z malih ekranov izginil tudi ob sobotah. Seli se namreč v zakulisje, saj je ta teden postal odgovorni urednik razvedrilnega programa na TV Slovenija. Kaj to pomeni za nivo razvedrila na nacionalki, bomo lahko videli šele čez nekaj mesecev, ker poleti vse oddaje pošljejo na počitnice. Naročnina kljub temu ni nič nižja, a naj jim bo, samo da nam spet dajo Poletno sceno in Šaleharja.

Pionir

V famozni Globini, ki jo je leta 1977 posnel Peter Yates, sta Jacqueline Bisset in Nick Nolte v morskih globinah iskala izgubljeni zaklad. Ja, zlato. In to sta počela smrtno resno. Danes so smrtno resna iskanja potopljenih zlatih zakladov le še komedija.

Nevidna ženska

Nevidna ženska se dogaja v 19. stoletju, toda žal izgleda tako, kot da je bila tedaj tudi posneta. In morda bi morala tam tudi ostati.

Zlohotnica

Ko je svet v krizi, ko se utaplja v negotovosti, paniki in tesnobi in ko ga tarejo hude katastrofe in nesreče, potrebuje pravljice. Ne brez razloga: pravljice potegnejo ostro ločnico med Dobrim in Zlom. Pravljice so ta, ki točno ve, kakšna je razlika med Dobrim in Zlom. Zato je bil mali Bush tako vnet pravljičar: prepričan je bil, da absolutno loči med Dobrim in Zlom.

Kako ne umreti na zahodu

Monument Valley – leta 1882. Ja, divji zahod. Na glavni ulici stojita pistolerosa: na eni strani je mračni, brkati, odločni, karizmatični tough guy (Neil Patrick Harris), ki komaj čaka, da ustreli (in da kot že tolikokrat zmaga), na drugi strani pa je preplašeni, strahopetni, povsem benigni ovčar, Albert Stark (Seth MacFarlane), family guy pač, ki bi se raje pogovarjal. Ironijo opazi – ve, da ne sodi tja.

Festival presežnikov

Festival Druga godba že tri desetletja skrbi za to, da slovensko občinstvo spoznava tradicionalne godbe z vsega sveta in robne glasbene žanre, in to počne na tako visoki ravni, da že nekaj let uradno sodi med 25 najboljših tovrstnih festivalov na svetu.

Michael Jackson: Xscape

Michael Jackson že drugič po smrti leta 2009 vstaja od mrtvih. Tako je v petih letih po smrti že izdal več glasbe kot v dobrem zadnjem desetletju življenja.

Peter Stamm: Onkraj jezera

Deset Stammovih kratkih zgodb o kraju – to je Bodensko jezero, kjer se dogaja marsikaj, čeprav nič zares velikega, bolj gre za notranje pretrese in drobne razpoke, ki se bodo šele razširile in razmahnile – druži predvsem prav določena pripovedna lega. Odtujenost, nepolnost eksistence in slogovna škrtost so tisti prepoznavni elementi, ki jih uporabljajo še nekateri njegovi švicarski rojaki, recimo Adolf Muschg, Friedrich Dürrenmatt ali Max Frisch.

Albert Mrgole, Leonida Mrgole: Izštekani najstniki in starši, ki štekajo

Ob obilju knjig, ki merijo na starše, je pomenljivo, da nasprotnega trga ni – čtiva za mladež z napotki, kako preživeti s starši. No, avtorja-terapevta sta mladostniško govorico postavila v naslov, hkrati pa napisala knjigo, ki je v svojem žanru izstopajoča. Postavi nekaj deset klasičnih tem (izkušnje samostojnosti, izmikanje in laži, zasvojenost z lenobo, neopravičeno izostajanje iz šole, socialna izoliranost, ohranjanje stika … ), jih predstavi s konkretnimi primeri, ki jih umesti znotraj odnosa, ter nakaže poti rešitve.

Evroapokalipsa

Nekateri so nedeljski volilni molk vzeli tako dobesedno, da na evrovolitve sploh niso šli. Ker je bila taka večina, je bila »nizkavolilnaudeležba« magična beseda televizijskih novinarjev in voditeljev, ki so s pomočjo politikov in dežurnih poznavalcev zaman ugibali, ali je bilo zanjo krivo prelepo vreme ali pregrda politika.

Na robu jutrišnjega dne

Film Na robu jutrišnjega dne ni padel z neba: niti za trenutek vam namreč ne pusti pozabiti, da letos praznujemo stoletnico začetka I. svetovne vojne in sedemdesetletnico zavezniškega izkrcanja v Normandiji. V Evropi in Rusiji divja vojna – človeštvo so napadli strašljivi zunajzemeljski insekti. Najbolj divje je v Franciji, ki se je med I. svetovno vojno prelevila v prizorišče popolne klavnice.

Poti

Gravitacija: Sandra Bullock obtiči sama v vesolju. 127 ur: James Franco obtiči sam v skalovju Utaha. Vse je izgubljeno: Robert Redford obtiči sam sredi oceana. Poti: Mia Wasikowska obtiči sama v avstralski puščavi.

Hiša velikega čarodeja

Obstajajo ljudje, ki svoje hišne ljubljence ob selitvi preprosto zavržejo. In natanko to se zgodi mačku Blisku.

Eksplozivni indie rokerji

V torek se je v mali dvorani Kina Šiška zgodil dvojni koncertni nastop. Prvi so se predstavili stari znanci naših odrov, istrsko-italijanski napredni rokerji in jazzerji East Rodeo, ki smo jim v Ljubljani lahko sledili skozi vse njihove pretekle permutacije. Tokrat so nastopili v razširjeni zasedbi, v družbi trojice free-jazz pihalcev, in znova upravičili svoj sloves, saj so postregli s prepričljivim in emocionalno nabitim nastopom.

Hercules and Love Affair: The Feast of the Broken Heart

Trendovski newyorški kolektiv Hercules and Love Affair je to, da se novi (prenovljeni) glasbeni pojavi danes menjavajo hitreje kot šali v hipsterjevi omari, brez dvoma občutil na svoji koži. Ko je pred šestimi leti objavil prvenec, je bil njegov tajming tako rekoč idealen. Založba DFA in gostujoči Antony Hegarty sta bila na vrhuncu priljubljenosti, prav tako disco rivajvl, zaradi katerega se je tudi po zaslugi kolektiva v klube po vsem svetu vsaj deloma vrnil plesni razvrat na sledi Studia 54.

Roman Rozina: Županski kandidat Gams

Rozina je v prejšnjih delih, dveh romanih in zbirki kratkih zgodb, pokazal odlično obvladovanje sloga in zanimanje za notranjo dinamiko, ki ga je ob poplavi in prelivanju vtisov in podob postavljala v bližino proznega hermetizma, proze o ničemer. Zdaj je na vsakoletnem natečaju Cankarjeve založbe zmagal z zase neznačilno satiro o volilni blaznosti.