-
Ifigenija Simonović et al.: Vitomil Zupan: važno je priti na grič
Pisatelj, potepuh, ženskar, partizan, zapornik, dramatik, gradbeni inženir, pesnik, gizdalin, prevajalec, boem, filozof, provokator, boksar. Torej človek, o katerem so se vsakodnevno rojevale legende. Kdo je bil Vitomil Zupan? Svetovljan, partizan, zapornik skoraj sedem let, avtor romanov »Levitan« in »Menuet za kitaro«, po katerem je bil posnet legendarni film »Nasvidenje v naslednji vojni«.
-
Nedeljsko popoldne smo si krajšali z ogledom nacionalkine enourne dokumentarne oddaje iz serije Velika imena malega ekrana v čast stoletnici režiserja Františka Čapa. Ob še ne videnih arhivskih posnetkih in zanimivih sogovornikih, ki so sodelovali s Čapom, smo se ogrevali za teden nenadejanega kulturno-umetniško-zabavnega programa.
-
Zadnje čase smo videli kar nekaj filmov o snemanju filmskih klasik. Videli smo, kako so nastajali Hitchcockovi filmi, recimo Psiho (Hitchcock) in Ptiči (Dekle). Videli smo, kako je nastajala pornoklasika Globoko grlo (Lovelace). Videli smo celo, kako je nastajal film, ki ga niso nikoli posneli (Argo). Zdaj, v Reševanju gospoda Banksa, pa lahko vidimo, kako je nastajal veliki Disneyjev evergrin Mary Poppins.
-
Iranski auteur Asghar Farhadi je v Ločitvi, prvem iranskem dobitniku tujejezičnega Oskarja, popisal dramo moškega in ženske, ki se skušata ločiti. V Iranu so ločitve redke, nezaželene, tako rekoč prepovedane, toda religija in tradicija delujeta ilegalnejše, stresnejše in destruktivnejše od ločitve.
-
Če niste gledali prejšnjih štirih delov sage o Paranormalnem, ki nas že nekaj let prepričuje, da ni nič presenetljivejšega in šokantnejšega od banalnosti vsakdanjega življenja (in da ga ni čez prekletstvo prvorojencev), potem je tale, peti – okej, polpeti – del navidez idealen za vključitev, saj vpelje povsem nove like, pa tudi novo lokacijo.
-
Nana Milčinski je menda perfekcionistka in sodeč po brezhibno izpeljanem ter do najmanjšega detajla premišljenem scenariju njenega koncerta v ljubljanski Drami ji tega ne gre oporekati. Ta premišljenost je sicer botrovala pomanjkanju spontanosti, toda dogodek je bil velikopotezen, celo pompozen. In to je razumljivo, povod zanj je bil namreč izid albuma Od tod do vesolja, s katerim je pevka po lanski plošči Še ena pomlad zdaj že v drugo uglasbila dela svojega pokojnega deda Frana Milčinskega - Ježka, ki bi za nameček letos praznoval stoletnico. Vsekakor lepa priložnost, da je k sodelovanju povabila prekaljene glasbenike.
-
Lani je minilo natanko 40 let od izdaje albuma Odpotovanja Tomaža Pengova, ki po nekaterih merilih velja za prvo neodvisno ploščo na slovenskih oziroma tedaj celo jugoslovanskih tleh. Verjetno ni naključje, da je Cesta, otvoritvena pesem s tega albuma, izšla ravno ob obletnici. Toda singla tokrat ni izdal Pengov, temveč pevka, ki jo slovenska javnost bolje pozna kot nekdanjo članico pop dueta Gušti in Polona, enega redkih kakovostnih pop projektov na domači sceni v zadnjih letih. Polona Kasal nas je pozneje, poleti, presenetila s priredbo še ene legendarne Pengovove pesmi – Danaje.
-
Oče pred smrtjo odpelje sina desetletnika na nepozabno potovanje. Da bi mu predal izročilo, že ded je bil šofer kamiona in stric tudi, še sam bi moral biti, pa se je obrnilo drugače. Razvažata, on vse bolj utrujen, na smrt utrujen, mali od celotne poti razume samo drobce, še najbolj se napali na najbolj nemogoče nepomembne podrobnosti, na različne vrste igrač in atrakcij ob poti. Celota mu izginja in se razblinja in od zgoščene predaje dediščine očitno ne bo haska.
-
Ljuba Dornik Šubelj: OZNA in prevzem oblasti 1944–46
Skozi leta je menjavala ime: VOS, OZNA, UDBA, toda njene metode, direktive in kader so ostajali isti. Služila je kot smrtna pest vodstva komunistične partije, ki je z njo pobijalo in zastraševalo nasprotnike. Že od samega začetka: ustanovljena je bila OF, da bi organizirala in vodila upor proti okupatorju, toda CK KPJ je avgusta 1941 na skrivaj, mimo vednosti vrha OF, osnoval oborožene skupine VOS, ki so izvajale atentate po partijski direktivi.
-
Igor Pirkovič v Polnočni klub rad povabi ostarele pevce zabavne glasbe. Avtor himne SDS ter drugih narodno-zabavnih besedil in melodij se je prejšnji petek obdal z legendarnimi glasovi, kot jih je poimenoval. Alfi Nipič, Edvin Flisar, Lado Leskovar in Tulio Furlanič so tokrat s svojimi legendarnimi glasilkami malo peli in se veliko razburjali.
-
Adèle (Adèle Exarchopoulos), gimnazijka iz delavske družine, in Emma (Léa Seydoux), boemska študentka iz buržoazne družine, se srečata v gejevskem klubu. Emma ne skriva, da je lezbijka, Adèle – adolescentski remiks Marivauxove Marianne (Mariannino življenje), Pabstove Lulu (Pandorina skrinjica) in Sjömanove Lene (Radovedna sem) – pa je zadnja, ki bi jo to motilo.
-
Indijski Okus po ljubezni, ki ga morate nujno videti, še preden ga Hollywood spremeni v rimejk filma Čaka te pošta, izgleda kot revizija Nevarnih razmerij, Laclosovega romana v pismih, le da pisma – no, bolj pisemca – tu prihajajo v menažki, ki jo na svoje delovno mesto prejema Saajan (Irrfan Khan), že rahlo priletni mumbajski uslužbenec.
-
Zeleno kolo je prvi savdski film, ki je bil v celoti posnet v Savdski Arabiji – in prvi savdski film, ki ga je posnela ženska, Haifaa Al Monsour. Toda ironično: sama Haifaa Al Monsour je s svojim dejanjem – s tem, da je kot savdska ženska posnela film – naredila radikalnejši in prelomnejši korak kot njena filmska junakinja, 10-letna Wadjda (Waad Mohammed), ki hoče na vsak način dobiti zeleno kolo.
-
Skrivnostno življenje Walterja Mittyja
Walter Mitty (Ben Stiller), space oddity iz slovite Thurberjeve novele (1939), po novem uslužbenec revije Life, ujet v prazni, enolični in neheroični vsakdan (in dobro zavaljeni sindrom moške panike), se prepušča grandomanskemu sanjarjenju, ki ga – po asfaltnem srfanju čez Manhattan – odpelje na odrešilno, katarzično, superjunaško new-age potovanje okrog sveta, toda vse, kar dobimo, so videospotovske razglednice islandskih, grenlandskih in afganistanskih naravnih lepot (oprtanih z idiličnimi, pravljičnimi, povsem nekontroverznimi domorodci in njihovim spevnim »mumfordskim« rockom), kar govori predvsem o tem, da za spremembo življenja – za osvojitev »kvintesence življenja« – potrebuješ ogromno denarja, vsaj toliko, kot so ga potrebovali za snemanje vseh teh eksotičnih naravnih krasot.
-
Začetki januarja na koncertnem prizorišču že tradicionalno prinesejo skoraj popolno zatišje, in medtem ko koncertni placi večinoma samevajo in čakajo na kakšne odmevnejše dogodke, se zdi pravi čas za inventuro, za prelet tistega, kar nam je prineslo preteklo leto, in tega, kar se obeta v bližnji prihodnosti.
-
Nemalo pripadnikov generacije, ki je odraščala v osemdesetih letih, je v mladosti mislilo, da med mladino priljubljena slaščica banana split pomeni banana Split. Predvsem zaradi neobvladanja angleščine so verjeli, da se beseda split nanaša na pristanišče, mesto, od koder se starta na počitnice na vseh tistih otokih naše bivše skupne domovine.
-
Čeprav je Velikić srbski pisec, sta vsaj romana Via Pula in Dantejev trg posvečena Pulju, kraju odraščanja. Sicer v njegovi prozi ne manjka premisleka o tujini in domu, pisateljskih konferenc in hotelskih sob, iskanja spomina na najzgodnejša leta in zavesti o provizoričnosti bivanja in poseljevanja. Pulj z vojaško zgodovino, s plemeni in z narodi, ki so zasedli mesto in poseljevali okolico in se je vsakič zdelo, da bo posedovanje za večno, mesto s trdnjavo in z luko in morja široka cesta je za to kot nalašč.
-
Pesnik, bard narave in esejist tokrat v novem žanru. Po zastavku je parafraza Lolite – ona 19, on pol stoletja več, po vsebini Madam poljskega pisatelja Libere, ko subtilno tke sublimirani odnos. Toda ključen je stil, v katerem se avtor, ki je izšel iz skupine OHO s konca šestdesetih let, igrivo polasti sodobne tehnologije esemesanja in jo napolni s haiku sporočili tipa: »Odprl sem ti vrata hiše, odstrl okna svoje duše in odmašil žlebove svojega srca.«
-
»Nikoli, nikoli in nikoli več se ne sme zgoditi, da nas bi taka ali podobna kriza znova spravila na kolena.« Tako je svojo novoletno poslanico državljankam in državljanom Slovenije zaštartal predsednik Borut Pahor. Poltretjo minuto televizijskega programa je zapolnil s pahorizmi, ki jih lahko na tem mestu žal le delno povzamemo.
-
Točno, Katarina Čas igra v filmu Martina Scorseseja. In točno, njena vloga je majhna, epizodna. Toda ključna. Ne le za Slovenijo, ampak tudi za Scorsesejev opus. In to dobesedno: Katarina Čas namreč nastopi kot ključ do Scorsesejevega opusa, kot ženska, prek katere Scorsese definira in kristalizira svojo filozofijo. Naj vam pojasnim.
-
Ugrabljeni je film, ki govori iz trebuha kapitalizma – pritajeno, skeleče, nervozno, s stisnjenimi zobmi, v ritmu solz, ki jih črviči zgodnja zmrzal. Ko dve proletarski deklici, prijateljici, belka in črnka, nenadoma izgineta, se svet spremeni le za njune starše, predvsem za besnega, agoničnega, eksplozivnega očeta belke, ki ga igra Hugh Jackman – in za lokalnega detektiva (Jake Gyllenhaal), asocialnega profija, ki hitro najde kombi, s katerim naj bi odpeljali deklici, toda šoferja, mentalno zaostalega fanta, je prisiljen izpustiti, kar je za Jackmana slaba in dobra novica.
-
Jamesa Franca dandanes najdete povsod, obenem pa je povsem nepredvidljiv – nikoli ne veste, v katerem filmu ga boste zagledali. Zdaj igra čarovnika iz Oza. Zdaj Hugha Hefnerja. Zdaj Allena Ginsberga. Zdaj Faulknerjevega Darla Bundrena. Zdaj dredastega Aliena. In zdaj Jamesa Franca, ki doživi konec sveta. Lani ste ga lahko videli v kakih desetih filmih.
-
Tole nadaljevanje je tako kot original – Anchorman (2004) – pompozni all-star vrtiljak skečev, tračev, gagov, absurdov, lunatičnih situacij, nesmislov, retro odbitosti in zelo slabih pričesk (osemdeseta pač), le da Ron Burgundy (Will Ferrell), najslabši in najbolj idiotski brkati TV voditelj na svetu (izraz clueless je bil verjetno izmišljen zanj), tokrat pristane na povsem novi »globalni« TV mreži, ki novice povsem prilagodi potrebam in željam ljudstva, kar pomeni, da jih prelevi v nenovice, antinovice, postnovice, poliesterski vudu infantilnosti (top vagine vseh časov), senzacionalizma (nesreče) in trapaste spontanosti (kričanje), kot da je dolgčas največji problem na svetu.
-
Tale španska animacija – Pogumna za dečke – kar poka od nostalgije po svetu, v katerem ljudje še niso potrebovali odvetnikov, ampak so vse spore rešili sami, pač viteško, mano a mano. Najlepše punce so dobili najpogumnejši. To, da so bili najpogumnejši prav najbogatejši, je bilo kakopak zgolj naključje.
-
Problem Sprehoda z dinozavri je v tem, da misli, da je Jurski park. Ponosno nam razkazuje state-of-the-art dinozavre, kot da je to nekaj, česar še nismo videli. Sprehod z dinozavri je navdušen nad svojimi dinozavri – in to je vse.
-
V drugi polovici veselega decembra smo se odločili znova pokukati v klube Metelkove mesta, ki so nam ponujali koncerte kar treh vse vidnejših domačih glasbenih imen s pravkar izdanimi novimi ploščami. Tako se je najprej v Gala hali zgodil nastop ljubljanskega kvarteta Čao Portorož, ki nam je predstavil še vročo istoimensko ploščo, že naslednji dan pa smo se odpravili v klub Gromka, kjer sta nas zabavala udarni domači trio TRUS! in prekmurski elektronik Kleemar.
-
V času, ko feni zvezdnikov izvemo, kdaj se bodo ti obrnili v postelji, še preden to vedo sami, se zdi skoraj neverjetno, da je izid petega samostojnega albuma največje superzvezdnice R & B-ja tako rekoč vse ujel nepripravljene.
-
Fant proti koncu devetletke, s kopico problemov, ki grejo zraven, z materjo, ki redno in ciklično hodi na zdravljenje, vmes pa pije, z očetom, ki ima komaj polnoletno ljubico in je pred stečajem, tako da je samo vprašanje časa, kdaj bo šel bazen pred hišo in vse drugo, je zaljubljen v najlepšo sošolko. Nihče ga ne šljivi, malo ga zafrkavajo, čeprav zna skočiti v višino, po ne slabem spisu o materinih ’lepotnih terapijah’ mu pravijo Psihič in sošolka ga ne povabi na rojstni dan. Malo prej se spoprijatelji z asocialnim Rusom, ki prvi dan v šolo prismrdi po alkoholu in je tudi sicer skrivnosten. S Čikom, kot mu pravijo, ker njegovega priimka skoraj nihče ne zna izgovoriti, preveč šumnikov je notri, potem ko ne smeta na rojstnodnevni žur, stakneta žice na ladi in se odpravita na Vlaško. Se sliši kot Transilvanija, to leglo grozljivke, slutimo, da bo krvavo. In je.
-
Ali mar obstaja sama na sebi? Ne, njena dialektika gre takole: čar lenobe je oddih po delu, če pa dela poprej ni, tudi užitka lenobe ne bo. Avtor ji v esejističnem slogu sledi v zgodovino filozofije in literature ter se ustavlja ob prelomnih trenutkih časa. Po tisočletjih pravljic o Indiji Koromandiji se tako pojavi Luter, ki zapove, naj berače, ki ne bodo delali, preženejo iz mest.
-
20. 12. 2013 | Mladina 51 | Kultura | TV
V Sloveniji smo bogatejši za 13 novih zvezd. Toliko je bilo namreč tekmovalk in tekmovalcev resničnostnega šova Gostilna išče šefa. Vsi tekmovalci resničnostnih šovov pri nas postanejo začasno slavni. In pravijo, da prav zaradi prepoznavnosti lažje sledijo svojim sanjam. Pa čeprav le nekaj mesecev, dokler večina ne potone v kolektivno pozabo.
Iskanje brez piškotkov ni možno
