Razbijač Ralph

Ralph je bad guy. Nadčloveški orjak. Uničevalec. Shrek, le da ni zelen. Strah in trepet. Terorist. Razbijač. Vse, česar se dotakne, namreč podre, polomi, zruši. Za sabo pušča veliko gospodarsko škodo. Kot King Kong. Toda poglejte njegove oči! To so dobre oči – oči good guya. Ali bolje rečeno: to so oči vseh tistih »princev« iz Lepotice in zveri, Aladina, Pocahontas in drugih Disneyjevih animacij.

Pomembno je gostiti soočenja

Prejšnji teden smo bili že malo naveličani predvolilnih soočenj, ta teden pa so nam gledala iz ušes. Kot da spektakli na POP TV, intervjuji v Svetu na Kanalu A in nacionalkine oddaje niso dovolj, je svoj lonček k soočenjem pristavila še novinka Planet TV, ki je svoje redno oddajanje začela z informativno oddajo Danes, trenutno specializirano za sesuvanje Jureta Jankovića, nato pa nadaljevala s soočenjem, ki so ga prenašali iz prazne dvorane ljubljanske Opere.

Godspeed You! Black Emperor: ‘Allelujah! Don’t Bend! Ascend!

Moledovanje za ponovno združitev kultnih bendov ni nič novega več, verjetno pa je le malo bendov, katerih feni bi bili s svojimi klici tako vztrajni, kot to velja za fene kanadskih postrockerjev iz zasedbe Godspeed You! Black Emperor (GY!BE).

Skok čez plot

Če potrebujete tehten razlog za poroko, potem si poglejte francoski multirežiserski Skok čez plot, stupidno, politično nekorektno farso, ki ne pušča nobenega dvoma, da je zakonsko življenje najboljši afrodiziak, poziv k seksu – jasno, poziv k seksu z drugo žensko, laissez-faire poziv k varanju, prešuštvu, skoku čez plot.

Poročni video

Če pa potrebujete tehten razlog, da se ne poročite, potem si poglejte britanski Poročni video, romantično farso, pravzaprav neke vrste »amaterski« dokumentarec o zakulisju parazitske poročne industrije.

James Joyce: Pisma Nori

Če velja za Kafkova pisma, ne samo Očetu, bolj zaročenkam, da so vzporedni, »drugi Proces«, če so pisma Slavka Gruma Joži Debelak vzporedna Goga z vso bolestno in sublimno erotiko in Vidmarjeva Karmeli Kosovel, Srečkovi sestri, estetizirano zapeljevanje s pridušeno strastjo, potem za pisma, ki jih je Joyce pisal Nori Barnacle, lahko rečemo, da so vzporedni Umetnikov mladostni portret.

Anton Suhadolc: Les naših dreves in grmovnic

Knjiga o neznanem. Mestni človek na oko loči vsega nekaj dreves. Enciklopedije prinašajo značilnosti posameznih drevesnih vrst po velikosti, krošnji, listih, starosti, koreninskem sistemu, kraju rasti, plodovih, uporabi lesa, nikoli pa ne predstavljajo podobe samega lesa. Amaterski botanik in zbiralec lesnih vzorcev je izdal pionirsko knjigo, ki barve in vzorce lesa prikaže kot lepoto draguljev.

Vročica predsedniških soočenj

Kot se spodobi za predvolilno jesen, so se na televizijskih programih le začela tudi soočenja. Trojica kandidatov se je doslej na televizijskih ekranih sešla dvakrat, tistega soočenja kandidata Milana Zvera s samim seboj na TV 3 namreč ne štejemo, in nabor vprašanj lahko bolj ali manj strnemo v treh točkah: kdo je lahko predsednik vseh državljanov, kdo bo šel na čisto vse žalne slovesnosti in kaj na to pravijo tviteraši.

Štirideset Slovencev VS Keane

Kako zaznamovati četrto okroglo obletnico najpopularnejše slovenske radijske postaje, če ne z velikim koncertom, na katerem se pojavijo najvidnejša imena slovenske glasbene scene in v kratkem času predstavijo zimzelene in tiste malce manj legendarne skladbe slovenske popularne glasbe? In če k temu dodamo še zaključni nastop tuje popularnoglasbene atrakcije Keane, se je obetal dogodek, ki bi moral zadovoljiti glasbeni okus najširšega spektra poslušalcev in tudi obiskovalcev, ki so v živo praznovali štirideseti rojstni dan Vala 202.

Barely Modern: We Cruise Like Tom Does

Prvenec domačega trojca ni tako spektakularen, kot morda namiguje njegov naslov. ’Krujz’ je sicer res adrenalinski in s stilom, toda brez kičastega pompa in melodrame. Drugače od razvpitega scientologa Toma Cruisa trojec pač ne rešuje sveta. Niti ne rešuje rokenrola, pa čeprav so bili za njegove odrešitelje pred desetimi leti že oklicani bendi s sorodnimi izhodišči. Ugibanje, ali jim ga je uspelo rešiti ali le še bolj zavoziti, je prepuščeno presoji vsakega posameznika. Verjetno pa ni veliko tistih, ki se ne bi strinjali s trditvijo, da je minulo desetletje ob vsej impotentni generiki na glasbeno površje naplavilo tudi kopico odličnih rockovskih bendov.

Skyfall

James Bond v vsaki bondiadi po malem umre. In če vsi tisti sociopatski megalomani, ki jih srečuje, ne bi čutili čudne potrebe po tem, da mu pred likvidacijo razkažejo svoje poslovne prostore, svojo čudežno infrastrukturo in druge znake svoje genialnosti, bi bil tudi zares že zdavnaj mrtev.

Raymond Queneau: Modre cvetke

Predzadnji roman mojstra kombinatorike, vaj v slogu in jezika podzemeljske lepi dve vzporedni zgodbi, eno o vojvodi Avgijskem, ki v silnem stampedu preigra in predirja, seveda na govorečem konju, francosko zgodovino od križarskih vojn do takrat, ko se zlepi s svojim antipodom, obratnežem Cidrolinom, možakom, ki živi na Barki v kanalu v prestolnici in ima čisto enake težave kot njegov plemeniti predhodnik. Ima oženjene hčere, zete, išče novo gospo(dinjo) in sploh vse, kar muči že avgijskega hlevarja.

Ivan J. Štuhec: Veter v megli

Profesor Ivan Štuhec je sicer teolog, a tudi komentator, ki se je pojavljal tako v Družini kot v Dnevniku, na Radiu Ognjišče in v Financah, v Nedelji in v Ampaku. Njegovi članki so posebnost, saj izhajajo s stališča kristjana, pisani pa so v jeziku laikov, pri čemer jih vodi načelo koherentne argumentacije.

Otroški program za odrasle

Televizijski programi so največ naše pozornosti deležni po sedmi uri zvečer in skoraj užaljeni smo, če nam ob osmih ne ponudijo nečesa, zaradi česar bi se splačalo ostati doma. In če pri nacionalki prestižni termini brez Maria praviloma šepajo, so se tokrat lotili prenove popoldanskih ur, tistih, v katerih so se pogosto skrivale solidne oddaje, ki pa nam jih niso znali prodati.

Noč grozljivk

31. oktobra, na noč čarovnic, se bo v Kinodvoru odvrtel že peti – ja, jubilejni – maraton groze, gorja & gravža, ki se bo začel ob sedmih zvečer in končal ob sedmih zjutraj. In da ne bo kakega dvoma: to je vedno masovka. Maraton je vedno vnaprej razprodan. In fani, ki si ne zatiskajo oči pred resnico svojega najljubšega žanra in sodobnega sveta, vedno vztrajajo do konca, do jutra, ko se razidejo ob ponavljanju replike: To je le film … to je le film … to je le film.

Paranormalno 4

Andy Warhol je pred davnimi leti posnel film o tipu, ki spi – publika je šest ur gledala človeka, ki spi. Kar je bilo seveda monotono, dolgočasno, negledljivo. Malo ljudi je videlo to spanje. Andy ni vedel, da bi moral tip med spanjem tu in tam nepričakovano trzniti ali pa krikniti – da bi moral tu in tam vstati in na stežaj odpreti hladilnik – da bi se moral tu in tam odlepiti od postelje in levitirati – da bi moralo v sobi tu in tam zaškripati – pa bi imel hit. Paranormalno 4 – direktno nadaljevanje Paranormalnega 2 – je tak dolgčas, prekinjan s sopihanji, škripanji in levitiranji, ko se morilska Katie (Katie Featherston) in njen nečak, dediča demoničnega rodu, preselita v nevadsko sosesko, ki se ji hitro zmeša od »normalnosti«, tako da mutira v perverzno križišče sage, sit-coma, laptopskega žurnala, resničnostnega šova, predatorske subjektivnosti, paranoje in terorja, ki se pedofilsko stegujejo proti otroku.

Vse tiste lepe stvari

Če ste videli norveški film Oslo, 31. avgusta, potem veste, da je ponovno vključevanje v družbo misija nemogoče, ali bolje rečeno, da je ponovno vključevanje v obstoječi družbeni red tako stresno, tako mučno in tako avtodestruktivno kot odpadanje od tega reda. Elite so se zaprle, kapitalizem pa se je tako skrčil, da razredni prehod ni več mogoč. In švedski film Vse tiste lepe stvari to lepo dopolni. Tu imate Katarino (Alicia Vikander), naivno punco, ki se je rodila na napačni strani razredne ločine – očeta nima, mati je zapita, sama je brezposelna, njena prihodnost pa diši po prikrajšanosti ter slepem in brezizhodnem prebijanju iz dneva v dan. Da bi se znebila svoje razredne usode, spremeni identiteto, tako da pristane kot receptorka v filharmoniji, kjer jo obsede ugledni dirigent (Samuel Fröler), poročen in precej starejši od nje, član karizmatične družbene elite, toda njen poskus, da bi se razredno premaknila (in s tem socialno zavarovala), je avtodestruktivna slepa ulica, ki se lahko konča le – če naj uporabim izraz iz zgodovine delavskega gibanja – ludistično.

Izziv pred ugajanjem

Ljubljanski Klub K4 tudi v letošnji sezoni ostaja priljubljeno pribežališče privržencev bolj angažirane elektronske plesne glasbe. Od začetka jeseni tam sicer res pogosteje slišimo tudi bende, ki izstopajo iz strogo plesnih okvirjev, še naprej pa iz tedna v teden spoznavamo predvsem zanimive (so)ustvarjalce aktualnih plesnih trendov.

Calexico: Algiers

Po štirih letih premora se z novo ploščo vračajo zvezdniki neodvisne glasbene scene, očarljiva arizonska zasedba Calexico, ki po dobrih dveh desetletjih delovanja ponovno dokazuje, da ima odličen občutek za melodijo.

Julian Barnes: Smisel konca

Pripovedovalec Anthony, ki se rad dobiva z bivšo ženo, če ga je že hči skoraj odpikala, je nekoč pripadal štirim mušketirjem; najprej so bili trije, potem še Adrian, najpametnejši, najbolj logičen in neulovljivo sarkastičen. Vsi so se prerivali za njegovo pozornost, filozofirali in se pogovarjali o odgovornosti, bila so šestdeseta in eksistencializem tudi v Angliji. Potem je storil samomor. Tony zdaj, na stara leta, dobi oporoko matere bivše punce, ki je hodila najprej z njim in potem z Adrianom. ’Tašča’ mu zapusti nekaj denarja in Adrianov dnevnik; ta, ki ga je zelo netipično svarila pred lastno hčerjo, ki ga ob obisku edina ni zafrkavala, ki jo je videl enkrat samkrat, ga s tem potegne v raziskavo lastne preteklosti, sune ga na drčo, kjer se zadrsa v resnico, čisto drugačno od zapomnjene. Tony je marsikaj pozabil in kaj pritaknil, zdaj pa so tu dokumenti, v katerih se ugleda drugačen in tuj, s tem postanejo čisto drugačni in v drugih vlogah vsi okoli njega.

Boris Cyrulnik: Sram

Cyrulnik ve, o čem piše. Njegove judovske starše so med svetovno vojno deportirali in ubili v taborišču, sam pa je preživel v rejniški družini tako, da je zatajil identiteto. A v njem se je naselil sram, ki ga je držal desetletja, ugnal pa ga je, ko ga je proučil in na novo reflektiral svoje bivanje.

Še pred prvim novembrom ...

Ko premier v intervjuju z v Sloveniji nenagrajenim režiserjem Jožkom Možino govori o prejšnji vladi kot o mafiji, o tem, da njegova vlada ne bo odstopila, ker Slovenija druge alternative nima, in to ponovi približno osemkrat v eni uri, si težko zamislimo, da bo še kakšen televizijski dogodek presegel tovrstne blodnje. A jesenska televizijska sezona je v polnem teku, začela pa se je tudi predsedniška kampanja, ki ponuja več kot dovolj gradiva za oddaje, prispevke in zgražanje.

Zamaskirani zlikovec rapa

V londonskih raperskih krogih se je zadnja dva meseca vse vrtelo okoli ene same novice, napovedanega nastopa DOOM-a, raperja s slovesom stripovskega zlikovca, ki se skriva za gladiatorsko masko.

Flying Lotus: Until the Quiet Comes

Steven Ellison ima za seboj norih pet let. Po prvencu 1983 ga je pobasala ena pomembnejših založb elektronskih godb Warp in z njeno podporo mu je uspel pohod do samega vrha scene, ki je tako neoprijemljiva – nekakšna namešanka estetik in slogov –, da ima v različnih okoljih celo različna imena – future beats, glitch hop in najbolj redukcijsko blesavo ’bass’. Proslavil se je kot zastavonoša popka scene, torej Los Angelesa, kjer imata v medijih monopol dve instituciji: klubski večer Low End Theory in Ellisonova založba Brainfeeder.

Časovna zanka

V Časovni zanki je vse polno časovnih zank, v katerih se preteklost in prihodnost borita za dušo časa. Prihodnost je potrata časa, preteklost se stalno spreminja, sedanjost pa je le krik, ki ga nihče več ne sliši.

Oslo, 31. avgusta

Pozabite na vse tiste filme o zombijih, ki ste jih videli. Pozabite na vse tiste mrtve, ki se vračajo. Danes – v pogojih vse bolj čistega, neoliberalnega kapitalizma – vrnitev med žive ni več mogoča.

Prava nota

Debelušna – vedno živahna, poskočna, odrezava – Rebel Wilson, ki je doslej zbirala filme na B (Bachelorette, Bridesmaids), igra debeluško po imenu Fat Amy. Debela Amy. Vsaj tako pravi, da ji je ime. Če jo namreč vprašajo, kako ji je ime, odvrne: »Debela Amy?« Kaj, se čudijo – sama sebi praviš Debela Amy? »Ja, da me anoreksične prasice, kot si ti, ne bi tako klicale za mojim hrbtom!«

Laura Sintija Černiauskaite: Dihanje v marmor

Černiauskaitejeva, mlajša (letnik 1976) litovska pripovednica, v svojem romanu piše o vsem mogočem – malo pa tudi o nemogočem in nerazložljivem. Na splošno je to morda pripoved o ženski depresiji in okrevanju, Izabela, romaneskna heroina, doživi namreč vse mogoče.

Anthony Grafton: Ponarejevalci in kritiki

Pisec, ki je citiral besede boga, je bil Grk Akuzilaj iz Argosa. Ker mu sam po sebi ne bi nihče verjel, si je omislil skrivnostni kontekst: prebral da jih je na bronastih tablicah, ki jih je na vrtu izkopal njegov oče. Toda ponarejevalci si niso izmišljevali le božjih besed, ampak so še precej pogosteje falsificirali dela velikih umetnikov.

Titova nedelja

Zadnje čase se v televizijskem svetu dogajajo hecne stvari. Na POP TV skubijo kokoši in pridelujejo krvavice v novem resničnostnem šovu Gostilna išče lastnika, na nacionalki pa so epizodo Pogledov Slovenije prejšnji teden preselili kar pod kozolec. Začela se je še ena sezona oddaje Na zdravje!, mi pa smo se tokrat po dolgem času razveselili nedelje.