Lahkotno poletje

Ko odidejo na počitnice še poslanci, se lahko prepustimo radostim obdobja kislih kumaric, v katerem v informativnih in pogovornih oddajah prevladujejo bolj »lahkotne teme«.

Slepe stene: Ljubezen v virtualni dobi

Najprej zagledamo velemestni skyline, veduto modernega metropolisa, Buenos Airesa: nebotičnike, orjaške stavbe, masivne stanovanjske komplekse, neskončne fasade, steklena prostranstva.

Neverjetni Spider-Man

Neverjetni Spider-Man ni niti nadaljevanje niti predzgodba Spider-Mana, ampak nov začetek Spider-Mana, alias reboot. Ja, resetiranje Spider-Mana.

V iskanju pravice

Zavijte z očmi: Nicolas Cage je tokrat učitelj. Še bolj zavijte: učitelj angleščine. Še bolj: učitelj angleščine, nor na Shakespearove sonete. Živi pa v New Orleansu – tam, kjer je živel v Pokvarjenem poročniku.

Mrha

Zdi se sicer neverjetno, toda Hollywood vztraja: leto 1987 je bilo mitsko. Magično. Leto 1987 je bilo neverjetno. Mrha se namreč dogaja leta 1987 – hja, tako kot film Rock za vse čase, ki ga vrtijo v sosednji dvorani.

Vrnitev v zlata osemdeseta

Invazija pop in rock skupin iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, iz obdobja, ko so se oblikovale številne zvrsti in podzvrsti popularne glasbe, ki so večinoma črpale iz nekaj let prej zakuhane eksplozije punka, pa tudi tistih glasbenih smeri, ki so zaznamovale sedemdeseta leta, torej iz disca ter art in glam rocka, in v katerih so prevladovali izvajalci, kot so skupina Roxy Music ali rock kameleon David Bowie, očitno nikakor ne pojenja.

Netsky: 2

Triindvajsetletni Belgijec Boris Daenen alias Netsky je pred tremi leti prvič pritegnil pozornost založbe Hospital, kjer je nato izdal tudi prvenec, preprosto poimenovan Netsky. Tale plošček je nadaljevanje, zato nosi številko 2. S tako preprostimi drobci se predstavlja prekljasti navihanec, ki je medtem že postal superzvezda, saj se je album takoj po izidu uvrstil med top pet prodajanih albumov vseh žanrov v angleškem in ameriškem iTunesu. Začinil ga je tudi z živo zasedbo, s katero je dva večera zapored razprodal svoja antwerpenska nastopa.

Mohamed Šukri: Goli kruh

Naslov ne bi mogel biti bolj poveden. Tisto, za kar gre mlademu delinkventu, je pogosto golo preživetje, za ostanek lepinje se recimo vrže v pristanišču v mešanico fekalij in motornega olja, za zgolj kruh je pripravljen nositi pretihotapljeno blago, se z britvicami spopadati z nasilneži, ki branijo teritorij, se združevati v tolpe ter krasti in žepariti na tržnici ter, pretežno neuspešno, iskati zaposlitev.

Varlan Šalamov: Kolimske zgodbe

Če je Solženicin sinonim za rusko literaturo o terorju stalinizma, je Šalamov pojem za moč človeškega bitja. V daljni Sibiriji taboriščnik crkuje od mraza, že več let ni imel v rokah knjige in časopisa, ne šteje več dni v tednu, njegov besedni zaklad se skrči na dva ducata besed.

Morje, sonce in vaške straže

Glavna vladna stranka se je te dni vse globlje utapljala v ideoloških preimenovanjih, mi pa smo si v soboto zvečer zaželeli oddiha. Debate o izbrisanih in komunistih smo zamenjali za Melodije morja in sonca. Tisto glasbeno prireditev, ki nam je v preteklosti dala kar nekaj simpatičnih popevk, a je zadnja leta na slovensko glasbeno sceno pošiljala predvsem uspešnice za na veselice, kot so Brizgalna brizga, »Daj, usedi se na banano« Domna Kumra in Baila, baila, baila Mance Špik.

Minimalizem in filmska glasba

Festival Ljubljana, eden naših najstarejših festivalov, specializiranih za klasično glasbo, jazz, opero in gledališče, je pred štirimi leti gostil Ennia Morriconeja, minuli teden pa je na oder Križank pripeljal še enega slovitega skladatelja filmske glasbe, Michaela Nymana. Glasba, ki jo je napisal za film Klavir, je z več kot tremi milijoni prodanih plošč celo najbolje prodajani soundtrack vseh časov, globoko sled pa je Britanec v svoji polstoletni karieri pustil tudi v minimalizmu.

Turing Machine: What Is the Meaning of What

Največji oboževalci pred 14 leti zasnovane newyorške instrumentalne rockovske postave Turing Machine so bili že nekaj let na trnih, saj so čakali njeno novo, tretjo ploščo, za katero pa se je medtem izkazalo, da bo posthumna. No, zdaj so le dočakali plesno naravnan studijski izdelek, naslovljen What Is the Meaning of What. To je prva plošča po osmih letih, zadnji plošček Zwei je trio namreč izdal leta 2004.

Petre M. Andreevski: Poslednji vaščani

Že takoj dobimo občutek, da bo romaneskni junak tokrat kar vsa vas, da gre za kolektivca; ostareli, čudaški, tudi že malo načeti od časa in z jasno razvitimi posebnostmi na meji z norostjo, čakajo vaščani odmaknjene makedonske vasi v hribih na kombi s kruhom, stojijo pri svojem zadnjem skupnem obredu, če odmislimo pogrebe.

Robert Darnton: Zadeva knjiga

Kaj s knjigami, časopisi in knjižnicami? V ZDA so denimo množično preslikali stare časnike na mikrofilme, iz bibliotek so tako odprodali in razdelili vezene letnike in s tem pridobili precej prostora, toda preslikani teksti niso identični, v njih je najti precej novih črkovnih napak, predvsem pa je mikrofilm pogosto neberljiv. V bitki za prostor knjižnice množično izločajo knjige, ki so jih zdaj ocenili za manj pomembne, a to je aroganca do prihodnosti, ki bi morda našla novi pomen prav v teh čtivih.

Cikličnost Janeza Janše

Čeprav od proslave ob dnevu državnosti minevata že dva tedna, se zdi, da se slabo ozračje kar ne bo razpuhtelo. Je že res, da poleti praviloma primanjkuje tem in da tudi letos dnevnoinformativne oddaje polnijo s prispevki, kjer ljudi na ulicah sprašujejo, ali jim je kaj vroče, a toliko priložnosti, da utrdijo stare predsodke, vlada Janeza Janše v tako kratkem času že dolgo ni imela.

Zvezde in evforija

Poletni čas nas vedno znova preseneti z izrazito pestro ponudbo koncertov in glasbenih festivalov, ki se zgodijo pri nas in tudi v naši bližnji okolici.

High Contrast: The Agony & The Ecstasy

Resnično redki so izvajalci, pri katerih je z vsakim novim albumom slišati zvočno napredovanje, raznolikost, iskrivost v dotikih trenutkov ter celoto, ki z vsako novo izdajo vedno bolj prepriča. A prav to so nekateri od realnih opisov del(a) Lincolna Barretta iz Walesa, ki se je k Hospitalu prebil z demoposnetki v začetku tisočletja, pred deset-

Vroči Mike

V britanski komediji Do nazga ste imeli skupino brezposelnih moških, socialnih problemov, žrtev recesije, ki se prelevijo v slačifante a la Chippendales – to je edino delo, ki ga lahko dobijo. To je edini način, da preživijo.

Medtem ko si spala

Če se tolažite, da medtem, ko spite, sanjate in da je to vse, kar se vam tedaj dogaja, potem si katalonskega psihotrilerja Medtem ko si spala, v katerem niti žrtev ne ve, da je žrtev, nikar ne poglejte. Če si ga boste, potem ne boste več zaspali. Ugotovili boste, da vas sanje ne le prebujajo v realnost, ampak vas tudi pred realnostjo ščitijo – pred realnostjo, ki je tako grozljiva, da o njej nočete ničesar vedeti.

Ledena doba 4: Celinski premiki

Zakaj je bila Ledena doba tak globalni hit? Zakaj je bila tak globalni hit tudi druga Ledena doba? Pa tretja? In zakaj bo gotovo globalni hit tudi četrta Ledena doba? Zakaj torej: zaradi vseh tistih predpotopnih in postpotopnih živalic ali zaradi samega potopa, ki ga uprizarja narava? Narava je v Ledenih dobah res glavna igralka, prava zvezdnica.

Ingo Schulze: Adam in Evelyn

Naslovni par, krojač, ki svoje stranke preimenuje, poslika in položi (na mizo), in natakarica, ki da odpoved in hoče na počitnice na madžarsko Blatno jezero, ker imata oba, Ostija, za tja težko pridobljeni vizum, imata krizico – ona najde pod tušem stranko, njen modrc in njega slečenega. Grejo s prijatelji na počitnice, vmes tudi zahodnjakom, ki postane njen ljubimec, Adam pa v wartburgu za njo prešverca punco brez papirjev. Medtem odprejo mejo, pade Zid in znajdejo se v času, ko ni nič več, kot je bilo; prostorne sobe, sladkarije, konfekcija, doma pa premetan dom in vse pokradeno od sosedov, ki so zaštekali, da sta prebegnila. Ona noseča, ne ve se, s kom.

Arto Paasilinna: Prikupna struparka

Paasilinni je uspelo ustvariti trade-mark: karkoli je napisal, vse nosi pečat njegovega sloga, pri čemer je nemogoče izpostaviti posamični roman in zanj reči, da je najboljši med vsemi. Tudi zadnji prevod zagrabi bralca tako kot »Zajčje leto«, »Tuleči mlinar«, »Dedu za petami« in drugi. Zastavek je preprost: upokojenka, ki ji trije prestopniki pobirajo penzijo in jo terorizirajo, finska policija pa je neuporabna. Običajno iz take teme nastane kriminalka, grozljivka ali drama, tu pa se igrivi cinizem cepi z iznajdljivim in elegantnim uporom terorizirane.

Ko vlada ne plača muzike

Po nekaj tednih tarnanja, da se na televiziji poleti ne dogaja dovolj, smo se v petek morali ugrizniti v jezik. Dočakali smo petkovo proslavo ob dnevu državnosti, kjer bi običajno pričakovali nekaj zanosa, veliko recitiranja in malo spektakla, letos pa se je sprevrgla v hujskaško srečanje folklornih skupin.

Rock za vse čase

Rock za vse čase je primer lahkega mjuzikla. Zelo lahkega. Pravzaprav prelahkega. Iskreno rečeno: najlažjega. Rock za vse čase je v resnici primer tako lahkega mjuzikla, da je čudno, da ga niso posneli v Sloveniji – saj veste, naši filmarji. Brez heca. Lahko bi ga. In to zlahka. Le dovolj globalnih hitov – kakih 20 ali 30 – bi morali kupiti. To je vse. Čisto vse. No, skoraj čisto vse.

Nujno ubijanje

Sredi leta 2005 je Amnesty International v slovitem poročilu o ameriškem ravnanju z zaporniki poudaril: »Zbirni center v Guantánamu je postal gulag naše dobe.« George W. Bush je panično dahnil: »To je absurdna obtožba!« Tudi obrambni minister Donald Rumsfeld je ponorel: »To je nezaslišano!« Kakšen gulag neki! Bušijem ni bilo jasno, kako lahko kdo Guantánamo primerja s stalinističnim lagerjem!

M’bo Amadeus, karakter

»Z visokega plasmaja na Eurosongu sedaj na odru Gale hale na Metelkovi!« Tako je Rambo Amadeus pred začetkom svojega sobotnega koncerta nagovoril privržence najbolj pisanega glasbenega tekmovanja na svetu in tudi tiste, ki to niso.

Sigur Rós: Valtari

Za islandsko skupino Sigur Rós lahko rečemo, da je poleg Björk najuspešnejši glasbeni proizvod svoje domovine – tiste domovine, ki jo je četverica prikazala v dokumentarnem filmu Heima, čudovitem prikazu turneje po neobljudeni, a ravno zaradi tega mistični in čudoviti Islandiji, deželi gejzirjev, mraza in fantazijskih bitij. Če so želeli mistični Islandci s tem dokumentarnim filmom prikazati, od kod črpajo navdih za svoje več kot odlične albume, jim je to zagotovo uspelo, saj je film razglašen za enega najboljših glasbenih dokumentarcev vseh časov.

Kevin Vennemann: Mara Kogoj

Kar se začne z molkom in s Cageevim citatom in zvrne konec v začetek, ni daleč od Becketta, ne morem nadaljevati. Pika. nadaljeval bom. Vennemann. Mučen dolg pripovedni tok, brez interpunkcije, z nenavadnimi ločili na napačnih mestih, roman treh dihov & kolutarja v eni sapi : namreč. M. Kogoj in njen slovenski sodelavec se pogovarjata o preteklosti Koroške z brambovci in s heimatdienstovci, še posebej z enim. Ludvigom Pflüglerjem.

Henrik Neubauer: Ljubljanska opera med drugo svetovno vojno 1941-1945

Katere opere so bile na sporedu, kdo so bili pevci in režiserji, kdaj in kaj so uprizarjali, kdo in kolikšna je bila publika, so teme, zraven pa seveda njihova umestitev glede na okupatorje in partizansko vodstvo. Čeprav bo delo v prvi vrsti pritegnilo poznavalce opere, je morda še bolj intrigantno s stališča kulturne zgodovine.

Razvedrilo na dopustu

Ker smo že v drugi polovici junija, lahko mirno ugotovimo, da je nacionalka že do kolen globoko v počitnicah. Ujeli smo njen vikendaški ritem, ko nam ob petkih predvaja harmoniko, ob sobotah pa žametnoglasne šarmerje, kot je bil tokrat Jan, ah, Jan Plestenjak. V nedeljski večerni oglasni termin na POP TV, med katerim lahko v krajših odmorih spremljamo tudi X Factor, se je spet prikradlo zdravilo proti driski, na Kanalu A pa so ta teden verjetno že dvaintridesetič začeli predvajati vse dele Policijske akademije.