Franco Juri: Vrnitev v Les Hurdes

Franco Juri ima kar nekaj življenjskih izkušenj, kot politik in diplomat, ne nazadnje kot eden vidnih obnoviteljev istrske ljudske glasbe in sploh. Če se njegov literarni junak, alter ego, kolikor lahko sklepamo na podlagi nekaterih preverljivih podatkov, odpravi v svoj spominski svet v viseči mreži v Les Hurdesu v španski Estrematudi, bi pričakovali, da bo polno izkoristil to živahno prehajanje med svetovi, ne...

N'Toko: Parada ljubezni

Malo je izvajalcev, ki izdajo dva albuma v manj kot mesecu dni; dva zelo različna izdelka, v bistvu je vsak namenjen drugi celini. N'Toko alias Miha Blažič je take sorte reper. Prvi album Ex Shanti/Future Shanti (najprej izdan v začetku oktobra na Japonskem) je zbirka pesmi, ki jih je naredil leta 2008 in 2009 zgolj s sintetizatorjem in z računalnikom.

Marcel Štefančič, jr.: Poročila sem se s komunistom!

Tudi to delo seveda ni roman, ampak esej o zlati dobi protikomunističnega filma. Vsekakor intrigantna tema za slovenskega gledalca, ki je odraščal pod propagando prokomunističnih filmov, ne da bi v kinodvoranah lahko spremljal ameriško protikomunistično kinematografijo. Opus torej, ki razkriva manj znano zgodovino filma na več kot 300 straneh.

Socialno omrežje

Facebook je fenomen, ki je pokazal, kako relativne so pravzaprav človekove pravice, recimo pravica do zasebnosti - ljudje na Facebooku razstavljajo svojo zasebnost. Vsi jo lahko vidijo - vsi lahko vdirajo vanjo. Povsem legalno, po mili volji, brez greha. Prijateljem pač vse zaupamo, that's why friends are for. Problem je le v tem, da imajo ljudje zdaj na tisoče in na milijone prijateljev, ki lahko opazujejo in...

Iver

Zombiji so napol mrtvi ljudje, agresivni, popadljivi, robotski konzumenti, ki se hranijo z živimi: nič, zombiji so popolna metafora sodobne civilizacije. Ne preseneča, da je v zadnjih letih nastalo toliko zombi-filmov. In ne preseneča, da bosta dva - francoski Mutanti in španski Snemaj! Snemaj! - stresla tudi jubilejno tretjo Noč grozljivk, ki se bo 31.

Andy C.: Nightlife 5

Če obstaja kraljestvo drum and bassa, potem je človek z žezlom in s krono Andy C., manj znan kot Andy Clarke, bolj kot The Executioner. Monarh je bil paradoksalno izbran po demokratični poti: vsako leto angleški podložniki glasujejo, kdo je najboljši in kdo je kaj v otoški drum and bass glasbi. Njegovo visočanstvo Andy je bil izbran že deseto leto zapored.

Daniel Pennac: Šolske bridkosti

Pennac je zaslovel s »Knjigo o branju« (J. Pergar 1996), tokrat pa je pred bralci slovenski prevod avtobiografskega eseja, ki bo v veselje vsem šolskim zgubam in v premislek učiteljem ter pedagogom. Sam avtor se je vlekel skozi šole, po anekdoti je bil tako zabit, da je za spoznavanje črke A potreboval celo leto, nato desetletje taval od šole do šole, dokler ga ni zgrabil študijski eros in tako je...

Redmond O'Hanlon: V osrčje Bornea

Znanstvenik, urednik TLS, in njegov prijatelj pesnik, po mnenju spremljevalcev, ki ju prikrito kulinarično ocenjujejo, že precej zmahana in porejena, načeta od zoba časa, se odločita za mitsko potovanje v conradovsko srce teme. Iščeta katero od šestih zelo redkih vrst bornejskih ptic, dvorogega nosoroga in divje, še necivilizirane divjake, potomce velikih bojevnikov in kanibalov.

Dekle z vlaka

Leta 2004 je neka francoska mladenka oznanila, da je bila žrtev antisemitskega napada - antisemiti naj bi jo brutalno napadli na neki predmestni pariški železniški postaji. Četudi mladenka de facto ni bila judinja, je antisemitski napad porodil pravi val ogorčenja - politiki so kar tekmovali, kdo bo antisemitizem bolj odločno obsodil. Francija se je stresla.

Friedrich Dürrenmatt: Pes; Predor; Okvara

Švicar, nemški literarni klasik, s Fiziki in z Obiskom stare gospe v naši zavesti (neupravičeno) bolj kot prozaist nedvomna dramatična referenca, se v minizbirki predstavlja s tremi kratkimi zgodbami, ki jim je skupno predvsem groteskno, fantastično, ki kar naenkrat plane izpod običajnega in izostri etični ali celo teološki vidik vsakdanjika.

Pedro Opeka: Dnevnik spopada

Če je Daviesova knjiga »Planet slumov« posvečena načinom bivanja v milijonskih barakarskih naseljih, je Opeka posvetil svoje delo poskusom, da množice pocestnih izgubljencev, ki so iz podeželja prebežale v metropole, prestavi iz smetišč predmestij nazaj v novo nastale vasice.

Panika na vasi

Panika na vasi, belgijsko-francoska stop-motion animacija, posneta po kultni TV seriji, ima na ameriškem tržišču zelo primeren naslov: A Town Called Panic. V tem slogu so nekoč prevajali špageti vesterne. In res, Panika na vasi izgleda kot dedinja špageti vesternov, ali natančneje, kot dedinja njihove pozne, dekadentne, baročne faze, ko so se sami špageti vesterni že izčrpali in ko so jim začeli dodajati...

The Roots: How I Got Over

Privrženci starošolskega hiphopa v njegovih sodobnih različicah ne najdemo prav veliko razlogov za zadovoljstvo. Že dolgo se zdi, da je ustvarjalcev, ki bi znali v aktualni čas uspešno prevajati razburljiva izročila svojih prednikov, vse manj. Inventivnost in svežino so zamenjali preverjeni, ut-rujeni obrazci, duhovitost izpodriva duhamornost, igrivost je pozabljena v premočrtnih ponavljankah.

Buda se je zrušil od sramu

Talibani na zemljevid sveta niso stopili 11. septembra 2001, ko so jim začeli Američani očitati, da gostijo Osamo bin Ladna, ampak malce prej, ko so razstrelili starodavne kipe Bude. In iranski film Buda se je zrušil od sramu, ki ga je posnela Hana Makhmalbaf, 18-letna hči slovitega Mohsena Makhmalbafa, dolgoletnega ljubljenca najbolj prestižnih filmskih festivalov (režiserki sta tudi mati in sestra Samira), se...

Joris Luyendijk: Je res ali ste videli na televiziji?

Sociolog, ki je doštudiral tudi arabščino, je poslan v Kairo kot časopisni poročevalec. Skratka, idealen časnikar za te kraje. Toda, kako teče njegov izbor pisanja? Navodila mu pošilja urednik iz Holandije, ki ne pozna ne dežele ne jezika, pač pa dnevno surfa po agencijskih vesteh, ki jih pošiljajo Reuteres, AP, France-Presse etc. Če ti javijo, da je to in to tema, potem urednik pokliče Jorisa in mu naroči: popiši...

Andrej Rozman Roza: Brvi čez morje: izbrane drame

Roza je dramatični unikat, zadnji v vrsti prevajalcev in prirejevalcev Šekspira. Ne zato, ker piše naravnost iz prakse in sprotne potrebe gledališča, po postopni redukciji vse bolj gledališča enega, protejskega menjalca vlog in glasovnih leg ter zategnjenih grimas; ne zato, ker v podobno našpičenem dialogu s klasiko in z mitologijo ne bi pisali že pred njim.

Piran-Pirano

Piran-Pirano je imel vse, kar potrebuje film - spodoben budžet, fotogenične lokacije, romanco, vojno, flashbacke, kontroverzno topiko, multi-kulti milje in veliko igralcev. Toda v samem filmu je presenetljivo malo filma, tako da bo imel srečo, če bo hit vsaj v Piranu. Piran-Pirano bo kulturni šok celo za tiste, ki so skeptični do slovenskega filma in ki v vsakem novem slovenskem filmu vidijo le potrditev svoje...

The Glitch Mob: Drink The Sea

Po štirih letih delovanja, singlih, remiksih in soloalbumih je letos začel sekati tale prvenec losangeleške zasedbe The Glitch Mob. In to ne sam zase, ampak skozi številne sete raznožanrskih (ev-ropskih) elektroničarjev, ki so uvodni komad s ploščka Animus Vox popili in razširili po klubih, festivalih in radiih. Torej, kdo so edIT, Boreta in Ooah? Trojec, ki je ostal od začetnega kvarteta, je začel v različnih...

Kurt Vonnegut: Zajtrk prvakov ali Zbogom, plavi ponedeljek

Vonneguta smo v začetku osemdesetih let zelo brali, bil je kultni avtor v krogih, ki so koketirali z domačim ludizmom. Verjetno smo občudovali predvsem formalno sproščenost, skepticizem in humor, ki ga je občasno prekinil kakšen udaren slogan, refren, recimo 'tako gre to' ali 'itd.', kot bi opozorila odmerjala čas in ponujala diskreten komentar absurdnosti in umiranja in nepreklicnosti usode; in tega, absurdnih...

Grozljivo srečen

Robert Hansen (Jakob Cedergren) je kavboj, ki pade v film noir, v katerem se z njim poigravajo pokeraši in lovci, deklica, ki preveč ve, in femme fatale, ki preveč hoče. Ali natančneje: Hansen je policaj, ki se mu v Grozljivo srečnem, danskem neonoir postvesternu, zgodi Twin Peaks - oh, ali pa Sandford, ki se je v Vročih kifeljcih zgodil londonskemu policaju Nicholasu Angelu.

Scott Pilgrim proti vsem

Ob filmu Scott Pilgrim proti vsem, posnetem po kultnem stripu Bryana Leeja O'Malleyja, se vam zastavita le dve vprašanji. Prvič: kdo ali kaj je Scott Pilgrim? Scott Pilgrim (Michael Cera) je 22-letni kanadski geek, romantični fantazist, član garažnega pop-rock benda, ki se ne premakne z mrtve točke. Njegovi prijatelji ne bi preživeli avdicije za komedije Judda Apatowa, njegov cimer (Kieran Culkin) je...

The Thing with Otomo Yoshihide: Shinjuku Crawl

Norveško-švedski trio The Thing si je med desetletnim obstojem na studijskih ploščah in še raje v koncertnem kontekstu priropotal in pripiskal odmeven freejazzovski status z nekakšnim rockovskim oziroma punkovskim vzgibom. Njegova najraje udarna forma najbrž sicer ni po godu neprožnim jazzovskim konservativcem, toda spoštljivost do jazzovskih tradicij trio mojstrsko izkazuje v drznih prevodih eminentnežev, kot so...

Iztok Geister: Narava, kot jo vidi narava

To ni knjiga o lepotah, ki godijo človekovemu očesu, niti ni delo o uporabnosti in koristnosti narave v gospodarstvu, pa tudi ne hvalnica naravi, ki daje bolj zdravi okvir za bivanje človeka. To so pričevanja o notranjih zakonih narave. Ki pa so fascinantna tudi človeku - s svojo nepremagljivostjo.

Doktrina šoka

Če ste brali Doktrino šoka, monumentalni bestseller Naomi Klein, ali pa zanj le slišali, potem veste, da je kriza priložnost: ko družbo udari kriza (naravna katastrofa, gospodarska kriza, politični prevrat ipd.), vlade storijo to, česar prej, v »normalnih« časih, niso mogle - sprejmejo neoliberalne reforme, kar pomeni, da zmanjšajo javni sektor, stanjšajo državo, sprivatizirajo vse, kar je mogoče...

Zblazneli

Zblazneli sporočajo: nič ni hujšega in bolj pošastnega in bolj abnormalnega od »normalnih« ljudi. Prebivalci Ogden Marsha, kmečke vukojebine v Iowi, se imajo za najbolj »normalne« ljudi na svetu - za »prave«, »avtentične« ljudi, za pojem »normalnosti«. Nenormalni so kakopak drugi - saj veste, tisti »degeneriranci« v Kaliforniji ali New Yorku.

Grinderman: 2

Ko se je pred tremi leti na policah glasbenih trgovin pojavil album Grinderman, je večina navdušencev nad alternativnim glasbenim izročilom prišla na svoj račun. Nick Cave se je po daljšem obdobju, v katerem se je izrazito posvečal ustvarjanju liričnih, umirjenih balad, vrnil na stara pota. Skupaj s soborci iz matične skupine The Bad Seeds, Martynom Caseyjem, Jimom Sclavunosom in Warrenom Ellisom, je ustvaril...

Gandi: Avtobiografija

Mahatma Gandi (1869-1948) je v začetku dvajsetih popisal svoj tok življenja pod naslovom »Zgodba o mojih eksperimentih z resnico.«

Richard Flanagan: Plosk ene dlani

Nemogoči zvok ploska ene dlani je seveda eden od koanov iz zbirke Mumonkan, vendar Flanagan tokrat misli vrženost v svet bistveno bolj tesnobno in zavezujoče kot daljnovzhodni budisti; tudi bolj srednjeevropsko, zablokirano, otožno in melanholično. V ospredju je družina slovenskih povojnih in z vojno zaznamovanih izseljencev v Tasmaniji, spremljamo njihovo naselitev in ženin odhod, potem s petintridesetletnim...

Dubravka Ugrešić: Jaga baba je znesla jajce

Avtorica popularnega in ufilmljenega romana Štefica Cvek v krempljih življenja, ki je zdaj preveden, se tokrat loteva mitologije, namreč slovanske zgodbe o Jagi babi, čarovnici, katere odmev so številne pravljice o čarovnicah in izobčenkah, njihovem prekletstvu in močeh. Seveda je do pisanja o tej vrsti izločenk še posebej upravičena, saj je sodila med t. i.

Adam Smith: Bogastvo narodov

V letu 1776 je Smith izdal Bogastvo narodov, ki že četrt tisočletja velja za eno temeljnih knjig politične ekonomije; eden njegovih pozornih proučevalcev in kritikov je bil tudi Karl Marx. Tokrat je naposled neposredno prestavljen pred slovenske bralce. Od padca komunističnih režimov intelektualci praktično ne prebirajo več knjig o ekonomiji, družba je pač spontano sprejemala, da so menedžerji in ekonomisti...