Jiang Rong: Volčji totem

Rong je leta 2007 dobil vseazijsko nagrado za najboljši roman, prebil vse plafone in se po prodaji uvrstil takoj za Maovo Rdečo knjižico. Verjetno zato, ker je Volčji totem precej kritičen do kulturne revolucije, do izrinjanja štirih starih poti in tradicije nasploh v imenu novega, kritičen tako kot vsi, in ker odpira ekološke teme in problematiko demografske bombe, tako kot vsi.

Mike Patton: Mondo Cane

Enfant terrible glasbenih prevratov Mike Patton svoje raziskovalne lovke spleta po celotnem žanrskem in obžanrskem spektru, najraje okoli rockovskega razbijanja in pop akrobacij. Z vihravimi Faith No More, zajebantskimi Tomahawk in Mr. Bungle, razturaškimi Fantômas, s številnimi izleti v zvočno mejne prakse in svojo izjemno dejavno, eklektično, trendsetersko založbo Ipecac se je dobro zapisal tudi pri...

Kristin Thompson in David Bordwell: Svetovna zgodovina filma

A v njem ne najdete poimenskih seznamov filmov, ne biografij režiserjev ali igralcev in tudi ne kratkih vsebin izbranih filmov. Kaj bi torej s takim knjižnim špehom?

Agustín Fernández Mallo: Nutella dream

Zbirka halucinantnih fragmentov, mozaik, sestavljen iz drobnih koščkov, nekatera od več kot sto deset poglavij so dolga samo nekaj stavkov, pogosto gre za citate, kot se šika, opremljene z imenom avtorja, druga poglavja so štrclji kratkih zgodb, nastavki, ki se redko zaključijo, ostajajo odprti in se med seboj povezujejo. Pogost občutek prepletenosti, ne tisti kot v enigmatičnem žanru, bolj neterminalen, brez...

Goldfrapp: Head First

Čeprav je Alison Goldfrapp že, ko je bila še študentka umetnosti, prispevala vokale na Trickyjevi mojstrovini Maxinquaye, se njeno glasbeno delovanje ni nadaljevalo, dokler ob koncu devetdesetih let ni spoznala Willa Gregoryja, s katerim sta kmalu ugotovila, da imata identične ustvarjalne cilje. Izrazita barva njenega glasu je bila idealna za Gregoryjevo eklektično zakladnico idej, ki jih je črpal iz različnih...

Triki

Otroci, ki skušajo krojiti usodo odraslih, vedno izgledajo kot patetične verzije Boga, toda bolj ko jih ob tem muči občutek krivde, dlje so od Boga. Spomnite se le Spielbergovega eposa Cesarstvo sonca, v katerem je deček ponoči, ko bi moral spati, pošiljal svetlobne signale neki oddaljeni ladji, ki mu je svetlobne signale vračala - vsaj tako je mislil.

Marie Ndiaye: Rosie Carpe

Ndiayeva, sicer eno zakritih, torej manj razkričanih imen francoske proze, je ravno dobila nagrado za dramatiko; če ji uspeva biti tako enigmatična in stilsko izmuzljiva kot v romanu o Rosie, bi jo morali nujno uprizoriti. Rosie Carpe je naslovna junakinja, ki jo vidimo na letališču, kako se noseča in z otrokom za svojo družino iz Francije preseli na Guadeloupe, v nekdanjo kolonijo.

Noisia: Split The Atom

Zgodba o Noisii, ki prihaja iz nizozemskega Groningena, je dolga že dobro desetletje, dobrih šest let pa ta skupina s svojimi komadi postavlja sveže in dobro zveneče standarde nove elektronske godbe. Že od prvih izdaj zbuja nadpovprečno zanimanje pri publiki in glasbenih producentih: ko so bili njeni člani še 'zgolj' drum and bass producenti, so postali zelo vrteni in poslušani po nekaj izdanih komadih, izmed...

Robin Hood

Robin Hood je nadaljevanje Nebeškega kraljestva in predzgodba Robina Hooda, princa tatov, ali bolje rečeno - vseh Robinov Hoodov, ki ste jih videli. Tako tistega s Kevinom Costnerjem in tistega s Patrickom Berginom kot onega z Richardom Greenom, Douglasom Fairbanksom in Errolom Flynnom, pa tudi Disneyjevega, animiranega, ki mu je dal glas Brian Bedford, in Brooksovega, komičnega, ki ga je igral Cary Elwes -...

Katalin Varga

Mož po desetih letih ugotovi, da otrok v resnici ni njegov, kar njegovo ženo, Katalin Varga (Hilda Péter), pošlje na trip - s sinom (Norbert Tankó) sunkovito in osramočeno odide, da bi se maščevala tistim, ki so krivi za to, da otrok ni možev. Katalin Varga je film noir - in filmi noir se običajno dogajajo v velikih mestih, v urbanem okolju.

Jean-Noël Kapferer: Govorice

Eno tistih del, ki živijo mimo avtorja. Po prvi objavi leta 1987 pri založbi »Seuil« Kapferer k njemu nima več kaj dodati, tako da ga založbe samo še ponatiskujejo, ali pa prevajajo. O govoricah je namreč povedal vse. Nekoč profesor komunikacij je zdaj strokovnjak za marketing.

Annie Proulx: Ladijske novice

Proulxova, ki jo morda poznamo kot avtorico zgodbe in scenarija za film Gora Brokeback, se je ob tem wisconsinskem delu svojega opusa ukvarjala tudi z Novofund-landci. Že iz uvodnih zahval vidimo, koliko raziskovanja je vloženega v ta roman o ljudeh, ki živijo ob morju in za morje, ki namesto svojih južnih sosedov, ameriških ribičev s parangali za tune in sabljarke, ki jih poznamo iz Viharja vseh viharjev,...

Tindersticks: Falling Down a Mountain

Ena najbolj prepoznavnih sodobnih britanskih zasedb je v osemnajstih letih obstoja povila izrazito samosvojo estetiko, v katero melanholično staplja temačne romanticizme, pop senzibilnost, rockovsko elegantnost pa elemente soula, jazza in še kopice drugih zanimivih vplivov. Nova, osma plošča v tem pogledu ne prinaša nič bistveno novega, toda Tindersticks je eden tistih bendov, od katerih pravzaprav niti ne...

Na poti

Alkoholik se alkoholizma najlažje znebi tako, da prevzame ortodoksno muslimansko vero, ki alkohol strogo prepoveduje, toda to prinese druge probleme, recimo zasvojenost s Koranom in fundamentalistično radikalizacijo. V predvojnem Sarajevu, ki je slovel po svoji verziji črnega humorja, bi to zvenelo kot vic, v povojnem Sarajevu, ki je za mnoge le še slepa ulica travm, deziluzij, socialne impotence, obupa, etničnih...

Jónsi: Go

Veliko časa je minilo, odkar se je islandski skupini Sigur Rós uspelo prebiti iz lokalnih okvirov. Po dveh albumih, ki ju je četverica izdala samo za islandski trg, se je s ploščkom Ágaetis Byjrun (2000) začela njena neustavljiva pot proti vrhu. Čeprav je Ágaetis Byjrun predstavljal ustvarjalne vrhunce, je skupina svojo kakovost dokončno potrdila s ploščkom Takk...

Bertolt Brecht: Zgodbe gospoda Keunerja; Me-Ti. Knjiga obratov

Ta dva teksta obratov sta zbirki kratkih odstavkov, pisanih v obliki pregovorov. Toda ne dobrohotnih ali večnih modrosti, marveč kot črno duhovite osti. Vzemimo gospoda K., kateremu je pobegnil najboljši učenec. Pred razredom je odhod pospremil: »Škoda je, da je odšel. Ni pa hudo. Hudo bi bilo, če bi odšla vidva - pokaže na dva učenca, ki ju ni preveč cenil -, kajti vidva...

Evald Flisar: Opazovalec

»Na smrt obsojeni se lahko otresejo vseh iluzij. Pravzaprav se iluzije kar same odlepijo od njih. Ko se ni več treba boriti za uspeh, denar, položaj, za ugled, seks, ljubezen, se vse te stvari izkažejo kot rešetke samoustvarjene ječe«, pravi Simonu alias Bartonu Finku njegov psihiater (alias) Woody Allen in najbolje povzame idealno stanje brezperspektivnosti, sladke...

Stanley Milgram: Poslušnost avtoriteti

Stanley Milgram, prof. psihologije na univerzi Yale, se je vpisal v zgodovino pod pojmom Milgramov eksperiment. Takrat in enako danes ljudje verjamemo, da so mnogi zaradi poslušnosti vodji pripravljeni narediti marsikaj, česar bi drugače ne storili. Toda ob holokavstu smo si edini, da to ni mogoče, da je šlo za enkratni primer iztirjenosti, ki ga je povzročila oblast nacizma.

Antikrist

Lars von Trier je lansiral filmsko gibanje Dogma, da bi film očistil zadušljive artificielnosti in ga vrnil v njegovo izhodiščno, naturalistično, »naravno« stanje, toda en passant je sam - vključno s svojimi filmi a la Manderlay in Direktor - postal tako irelevanten kot najbolj artificielni filmi.

Roberto Bolaño: Noč v Čilu

Bolaño, boem, je umrl zaradi odpovedi jeter pri petdesetih, menda zaradi džankozne preteklosti; omenjam samo zato, da poudarim, da je njegova življenjska špura kar najbolj različna od špure pripovedovalca njegovega romana Noč v Čilu. Tam mlad jezuit, član Opusa Dei, »apolinični« kritik in »dionizični« pesnik, ki sovraži in odjebava vse po vrsti, sodeluje v celi kopici obskurnih akcij...

Niet: Trinajst

V prvem desetletju tega tisočletja smo priče reaktivaciji pank skupin, ki so pričele ponovno nastopati v postavah, čim bližjih izvirnim. Večina od njih je dočakala tudi reizdaje oziroma celo prve izdaje albumov z materiali, starimi 20 let in več. No, ko je predlani Niet posnel Izštekane, so člani skupine napovedovali tudi nov album, in dočakali smo ga v aprilskih dneh.

Skriti zaliv

Tale dokumentarec so hoteli posneti legalno, pa ga niso mogli. Zato jim ni preostalo drugega, kot da so ga posneli ilegalno - skrivaj, brez dovoljenj, s skritimi in infrardečimi kamerami, gverilsko, brez pristanka tistih, ki so jih snemali. Delfini bi verjetno na snemanje takoj pristali, ljudje, ki jih brutalno koljejo, pa ne. Na snemanje ne bi pristali niti po premisleku.

Andrej Studen: Pijane zverine

Moralna in patološka zgodovina alkoholizma na Slovenskem od začetka 19. stoletja do dvajsetih let dvajsetega stoletja.

Joanna Newsom: Have One On Me

Cenjena mlada ameriška avtorica pesmi, pevka, harfistka in pianistka je nase opozorila pred šestimi leti, ravno v času, ko se je izoblikovala nova struja v folkovska izročila zazrtih glasbenikov. S prvencem The Milk-Eyed Mender (2004) se je Joanna Newsom znašla v družbi Devendre Banharta, Sufjana Stevensa, skupine Animal Collective in še kopice sorodnih ustvarjalcev, ki so jih mediji hitro postavili pod skupni...

Kuhinja z dušo

Kuhinja z dušo gre po poti fars, ki so častile kulinariko, joie de vivre, eros in bakanalije, le da mikrokozmosu, ki ga vzpostavi v hamburški restavraciji Soul Kitchen, natakne obraz nove Evrope, prešpikane z multikulturalizmom, elanom migrantske ilegalnosti, kitajskimi fantazijami, orgijami špekulativnega kapitala, agonijami malega podjetništva in malimi alegorijami šengenske represije.

Connie Palmen: Zakoni

»Pravzaprav imam čedalje pogosteje občutek, da sem se znašla v knjigah, ki sem jih sama vnaprej lastnoročno podpisala, in sicer v svoji glavi,« pravi pripovedovalka tega sedemdelnega romana, punca v poznih dvajsetih, nekje proti koncu, na seansi. Da se bo zazankala, se nam zdi že prej, saj je ena tistih, ki se jim zdi znanje, vse do konca, nesporna vrednota.

Rastko Močnik: Spisi iz humanistike

Močnik kakopak ostaja zvest svojemu principu pisanja: pred seboj namreč nima bralca, ki bi ga nagovarjal oziroma zapeljeval v tekst, ampak se preda razvijanju svoje misli. Pač klasični primer teorije, katere dešifriranje je trdo miselno delo, ki presega ležerno esejistično prebiranje.

Nočni pogovori z Mojco

Zakaj ljudje kličejo v nočni radijski program? Ker lahko. Tako se je glasilo sporočilo filma Talk Radio, ki ga je pred leti posnel Oliver Stone. Sporočilo esejističnega dokumentarca Nočni pogovori z Mojco, v katerem radijske voditeljice Mojce Blažej Cirej ne vidimo, ampak slišimo le njen glas in glasove nočnih klicateljev, pospremljene z napol transcendentalnimi impresijami nečesa, kar spominja na dan, pa ni nič...

Tim Winton: Vdih

Samo na začetku se nam zdi, da bo Vdih blizu mladinski literaturi, pa še to, potem ko pozabimo, da čisto na začetku skozi oči reševalca ugledamo stanovanje, ki je odlično pospravljeno in kadaver našamponiran, da bi bilo vse skupaj videti kot samomor. Ostalo je ekskurzija v čase odraščanja, gre za prepoznavna sedemdeseta; dva poba v kraju nekje na jugu Avstralije, kjer je v glavnem žaga in poleti nekaj kopalcev in...

Mohsin Hamid: Ugovor vesti nekega fundamentalista

Poba, ki se predstavi kot ljubitelj Američanov, študent Princetona in nekdo, ki mu je odprta pot na harvardsko poslovno podiplomljenje, nagovori tujega turista, malo kramlja o vsem mogočem, takšne vsakdanje stvari, o čaju in sebi, in malo komentira njegovo West Point frizuro in malce nervozno pošiljanje telefonskih sporočil vsako uro in občasno tipanje po - predvidevamo - pištoli pod pazduho.