Dr. Tine Stanovnik: "Vse dozdajšnje poteze Janševe vlade kažejo na željo po ’vojaški’ podreditvi države."

Dr. Tine Stanovnik je profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in sodelavec Inštituta za ekonomska raziskovanja. Kot raziskovalec družbene neenakosti in sistemov socialne varnosti proučuje socialni položaj v Sloveniji in kritično ocenjuje prve ekonomske poteze nove vlade, zlasti zamisel, da je do uravnoteženega proračuna mogoče priti z zniževanjem davkov. Takšen pristop je zastarel in naiven, trdi Stanovnik.

Gozd pri frizerju

Gozd na Grajskem griču nima posebne biološke ali proizvodne vrednosti, ima pa izrazito socialno in varovalno funkcijo. Gre za samorasel parkovni gozd, kamor se ljudje hodijo sprehajat in sproščat, od koder se razgledujejo po mestu. To ni naravni gozd, v katerem ne posegamo v naravne procese, kjer lahko drevo strohni in brez posledic pade. Tukaj lahko drevesa poškodujejo ljudi ali okoliške stavbe, in to moramo preprečiti. Zavod za gozdove Slovenije ima zato načrte za nego takšnih gozdov, v katerih določa, kako in kdaj jih je treba počistiti. Bolna in poškodovana stara drevesa so nevarna, še posebej na strmih pobočjih. Če jih ne bi odstranili, bi lahko padla na zdrava drevesa ter s koreninami vred s sabo odnesla še zemljo in bi lahko nastal pravi plaz.

Roni Pikec: "Državno subvencioniranje trenerjev omogoča, da se otroci ceneje ukvarjajo s športom."

Trener plavalnega kluba Kranj in selektor plavalne reprezentance Roni Pikec o odločitvi vlade, da ne bo podaljšala pogodbe za sofinanciranje panožnih športnih šol

Jana Kerčmar Džuban: »Je gej in je človek«

Vsi vemo, da je tradicionalna družina družina z mamo, očetom in otrokom oziroma otroki. To moramo nedvomno spoštovati kot temelj naše družbe. Vendar pa osebno mislim, da si ne smemo zatiskati oči pred dejstvom, da v današnji družbi že imamo družine, ki niso tradicionalne. Če smo iskreni, ne le istospolna, popolnoma tradicionalna ni niti družina, kjer so starši ločeni ali kjer je eden od staršev samohranilec. Tradicionalna družina je pomembna in potrebna. Ne smemo pa pozabiti na drugačne družine, ki so že med nami. Ne moremo tem družinam in otrokom v teh družinah kar odreči nekaterih pravic, ki bi jim življenje olajšale, ga naredile bolj enakovrednega otrokom v tradicionalnih družinah.

Dragan Petrovec: "Če se takoj ne odzovemo nasovražni govor, sčasoma postane legitimen del splošnega besednjaka in čez noč preide v domnevno legitimna dejanja, za katerimi ostaja samo kri."

»Za državo mora biti življenje vedno vrednota; če ne spoštuje tudi delinkventovega življenja, v resnici ne spoštuje nikogar. Ker se ne strinjam s tezo o rojenem zločincu, to pomeni, da smo na vsak način nekako soodgovorni, vsaj za droben prispevek. Morda tudi z zatiskanjem oči, morda s tem, da ne pomagamo takrat, ko bi bilo treba, navsezadnje s tem, da ustvarjamo državo zelo bogatih in zelo revnih,« je napisal leta 2006. Naš tokratni sogovornik je nekdo, ki z vsem srcem verjame v celostno terapijo – za razliko od prevladujoče penološke paradigme, ki prestopnika pač vrže v luknjo in upa, da ga bo to zlomilo na način, da za družbo ne bo več problematičen. Kot velikega vernika v sistemski (torej ne osebni, dispozicijski) model zla, ki se tudi v najhujših zločincih trudi iskati dobro, Petrovca velik del kolegov označuje za nepoboljšljivega romantika, ki je izgubil stik z realnostjo. A se zaradi tega ne sekira preveč, saj ga redno listanje strokovnih revij vsakič znova opomni, kje se ta stroka trenutno nahaja. V svoji pisarni ima tako tik nad monitorjem fotokopirano še posebej ostroumno misel, ki jo je zasledil v neki elitni strokovni publikaciji: »Želja po prekinitvi odnosa pride nujno šele po tem, ko je bil odnos vzpostavljen.«

Pepe Escobar: Potepuški dopisnik

Pepe Escobar (letnik 1954) se je rodil v Braziliji in je znan kot »potepuški dopisnik« (roving correspondent) neodvisnega spletnega portala Asia Times (atimes.com), piše pa tudi politične analize za Real News s sedežem v Washingtonu in Torontu ter za katarsko Al Džaziro. Od sredine osemdesetih let je bil dopisnik iz Londona, Pariza, Milana, Los Angelesa, Singapurja in Bangkoka. Po 11. septembru se je posvetil predvsem Afganistanu, Pakistanu, osrednji Aziji, Kitajski, Iraku, Iranu in širšemu območju Bližnjega vzhoda. Je avtor in soavtor petih knjig, ki govorijo o vojnah in geopolitiki. Sodeluje tudi z Evropsko geopolitično akademijo s sedežem v Parizu. Kadar ni na poti, živi v Sao Paulu, Bangkoku ali Parizu. Z njim smo se pogovarjali v kavarni hotela Mandarin Oriental v Bangkoku.

Iztok Podbregar: "Odprti smo za vse vidike sodelovanja."

Svoje kandidature ne bi označil kot neuspešne. Nisem bil izbran za župana, sem pa v novem okolju dobil precej glasov in postal občinski svetnik LDS. Moja trenutna naloga je oživitev stranke, s ciljem, da se na naslednjih parlamentarnih volitvah LDS vrne v državni zbor.

Dr. Martin Balluch: "Med ljudmi po svetu, ne samo v Evropi, se nabira jeza, ker je življenje vse težje. Lahko se zgodi marsikaj."

Martin Balluch (1964) je danes vodilno ime avstrijskega aktivizma. Doktor matematike in filozofije, ki se je izpopolnjeval in delal tudi na Cambridgeu pri znamenitem astrofiziku Stephenu Hawkingu, se je leta 1997 odločil zapustiti akademske vode in življenje posvetiti boju za pravice živali. Do danes je s svojo skupino aktivistov dosegel zavidanja vredne uspehe. Avstrija je bila prva država na svetu, ki je prepovedala vzrejo piščancev pod baterijsko lučjo, prepovedala je nastopanje živali v cirkusu in v vsaki deželi ima zastopnika pravic živali. Balluch se zaveda, kako tanka je meja med aktivističnimi dejanji in zakonskimi normami. Navkljub temu so ga oblasti leta 2008 skupaj s sodelavci zaprle. V zaporu je gladovno stavkal in v njem 105 dni preživel brez obtožnice. Zaradi protestov javnosti so ga oblasti izpustile, on pa je nadaljeval politično dejavnost.

Marijan Papež: "Ker je življenjska doba daljša in ker hočemo boljše pokojnine, bo treba delati dlje."

V bistvu ne. Podatki za leto 2011 kažejo povečanje števila upokojencev in zmanjšanje števila zavarovancev, ki prispevajo v pokojninsko blagajno. Zavod je te podatke označil za skrb zbujajoče.

Dr. Marjan Senjur: »Ne se igrati z javnim sektorjem. Z njim stojimo ali pademo, rastemo ali zaostanemo.«

Grčija je majhna država s podpovprečnim dohodkom na osebo v evroobmočju. Za take države je prevladujoči menjalni tečaj evra previsok in država je zato izvozno nekonkurenčna. Kopiči se plačilno-bilančni primanjkljaj. Po drugi strani je v evru prevladujoča obrestna mera za tako država prenizka. Zato nastane tendenca zadolževanja in zmanjšanega varčevanja. Evroobmočje je makroekonomsko gledano za take države, kot je Grčija, nestabilno okolje, ki jo povrh tega dela nekonkurenčno. Tudi Slovenija je majhna država s podpovprečnim dohodkom na osebo in je zato potencialno izpostavljena istim nevarnostim: nestabilnosti in nekonkurenčnosti. Po drugi strani pa je evro za Nemčijo, kot veliko in nadpovprečno razvito državo, idealno makroekonomsko okolje. Ta nesimetričnost je temeljni problem evroobmočja. Grčija ni v težavah samo zaradi svojih subjektivnih slabosti. Njene težave so tudi objektivno pogojene. Podobno velja za Slovenijo: kriza je objektivno dejstvo, naša stvar pa je, da se bomo z njo soočili, vsaj tako dobro kot druge države. V krizi se običajno sprejemajo nujni ukrepi, in to pod pritiskom časa in velike negotovosti. Zato ni smiselno kritizirati fiskalne politike v letih 2009 in 2010. Pahorjeva vlada je naredila, kar je morala in kar je mogla. Drugače ni šlo. Ne smemo pozabiti, da je imela Slovenija negativno gospodarsko rast samo eno leto, to je leta 2009. To ni neuspeh, nekatere države so imele negativne stopnje rasti več let. Sedanja vlada ima v letošnjem in v prihodnjem letu že več izbire, predvsem zato, ker že imamo nekaj izkušenj s krizo. Upam, da bo izbrala pravilne rešitve. Pri tem naj bo pozorna, da ne bo poglobila in podaljšala sedanje krize. To je namreč realna možnost, če bodo delovali tako, kot so govorili še nedavno.

Dr. Neža Kogovšek Šalamon: »Ko neki narod ustvarja svojo državo, državotvornost izkaže s tem, da je sposoben spoštovati pravice vseh, ki živijo na ozemlju te države.«

Neža Kogovšek Šalamon nosi s seboj na stotine zgodb izbrisanih, vedno jih bo nosila. Na Mirovnem inštitutu vodi projekt pomoči izbrisanim v njihovem boju za popravo krivice, ki jim jo je storila Slovenija pred dvajsetimi leti. Lani je na ljubljanski pravni fakulteti doktorirala prav na temo izbrisanih. Pojasnjuje, kdo je sodeloval pri izbrisu, kakšne so bile njihove vloge, in se čudi cvetočim političnim karieram, ki so jih v nadaljnjih dveh desetletjih ti politiki naredili. Za izbrisane, pravi, se bo borila do zadnjega.

Katarina Keček: "Ko enkrat v življenju izgubiš vse, te nič več ne prestraši."

Ena izmed treh izbrisanih, katerih zgodbe so predstavljene v dokumentarnem filmu Damjana Kozoleta Dolge počitnice

Mojmir Mrak: »Če bi bil bankrot nadzorovan, bi bile negativne posledice za evroobmočje sicer hude, a ne uničujoče«

Ekonomist prof. dr. Mojmir Mrak o pravih rešitvah za prezadolženo Grčijo

Joseph A. Mussomeli: "Tožiti medije za izrečene besede se nam zdi zelo nevarno"

Joseph A. Mussomeli, veleposlanik ZDA v Sloveniji, je sam poskrbel, da ga ljudje pri nas poznajo. Če ne prej, so zanj slišali, ko se je odkrito vmešal v sestavljanje nove vlade. Danes pravi, da mu je žal za nekatere besede, do nove, desnosredinske vlade, za katero naj bi bil navijal, pa je dokaj ravnodušen. Za arbitražni sporazum pravi, da je dober, za Guantanamo si želi, da ga nikdar ne bi bilo. Na vhodnih vratih njegove rezidence visi napis, ki pravi »Moj dom je tudi vaš dom«. Napis je v arabščini.

Aleš Gulič: "Resorno ni razloga za obstoj urada. Tudi če urad ostane, pa ne sme biti nekakšna od države financirana verska zbornica."

Sem. Ne sicer tako hitro in tako surovo. Prepričan sem bil, da se bo zgodila bolj spodobno.

Branka Zobec Hrastar: »Ivan Janša ni obtožen na podlagi indicev, ampak na podlagi številnih elektronskih sporočil, zapisov sestankov, poročil.«

Leta 2008 je Branka Zobec Hrastar dobila medaljo vrhovnega državnega tožilstva za uspešno končane »izjemno zahtevne projekte«. O njej so na tožilstvu, kjer je ustanovila in vzpostavila specializirani oddelek, pisali v superlativih. Visoka strokovnost, izjemna natančnost, doslednost ... Že ko je konec osemdesetih začela opravljati tožilsko delo, naj bi bila »znanilka novega tipa« tožilcev, so menili na tožilstvu. A ko je junija 2010, potem ko je na mizo dobila novo pošiljko dokazov iz Finske, spoznala, da bo morala korupcije obtožiti politika Ivana (Janeza) Janšo, se je zgodil preobrat. Tožilskih izjav v superlativih ni bilo več, niti uradnih popravkov neresnic, s katerimi je začel Ivan Janša braniti svojo politično kariero, v njeno škodo pa je molčal tudi Pahor. Na koncu so jo raje pustili, da gre. Zobec Hrastarjeva je zdaj odvetnica.

2Cellos: "Imava cilj, da svojo glasbo približava čim več ljudem"

Mlada hrvaška čelista, v Mariboru rojeni Luka Šulić in Puljčan Stjepan Hauser, sta klasično glasbo doštudirala na akademijah v Veliki Britaniji. Potem ko sta bila dolgo konkurenta na številnih tekmovanjih iz klasične glasbe in tam vsak zase pobirala nagrade, sta 20. januarja 2011 na YouTubu objavila videoposnetek svoje priredbe skladbe Michaela Jacksona Smooth Criminal. Od takrat je bilo ogledov posnetka več kot pet milijonov, nastopila sta v pogovornih oddajah pri Ellen DeGeneres in Jayu Lenu, podpisala sta pogodbo z založbo Sony Masterworks, posnela album priredb znanih pop in rock komadov in na turnejo ju je povabil Elton John. Ker bosta 24. februarja v sklopu Evropske prestolnice kulture nastopila v Mariboru, smo Šulića ujeli med njunim nastopom pri Lenu in lasvegaškim koncertom z Eltonom Johnom.

Saša Pavček: "Verjamem v načelo: živi in pusti živeti. Sem proti kakršnikoli stigmatizaciji ljudi."

Čutim se zavezano, da z očetovo literarno zapuščino ravnam pozorno, občutljivo in spoštljivo. Kot nosilka avtorskih pravic po pokojnem očetu nasprotujem zlorabi njegovega imena in literarnega dela za ideološke in politične namene. Mislim, da bi se on sam odzval še ostreje, saj je bil zagovornik zakonika.

Jožica Boljte Brus: "»V današnjih političnih razmerah policija in tožilstvo pod istim ministrstvom ne bosta mogla dobro delovati.«

Jožica Boljte Brus je upokojena državna tožilka, ki je vodila tudi posebno tožilsko skupino. In je tožilka, ki je dosegala obsodbe za storilce gospodarskega kriminala, ko ta sploh še ni bil med prednostnimi nalogami pravosodnega sistema. Političnosti ji nikoli niso mogli očitati, zato jo sama mirne vesti drugim. Nad prenosom pristojnosti nad tožilstvom s pravosodnega na notranje ministrstvo je začudena in opozarja, da bo v takšnem sistemu kazenski postopek povsem odvisen od treh oseb in njihove moralne integritete – od šefa policije, šefa tožilstva in notranjega ministra.

Alberto Manguel: »Bralec je za vladajoče nevaren«

Rodil se je v Argentini, piše v angleščini, predaval je na univerzi v Kanadi, s knjižnico živi v francoski vasi, v ljubljanskem pogovoru za »Mladino« pa je pojasnjeval, zakaj je branje uživanje v težavnosti, kaj počnejo stoletne knjižnice sredi mavretanske Sahare, kako je pravo branje šele tisto s svinčnikom v roki, zakaj branje z zaslona vodi v atrofijo možganov, kako bralec postane subverziven za potrošniško industrijo, zakaj šole ne producirajo bralcev, skratka pripovedoval je o branju kot načinu oblikovanja osebnosti.

Dr. Božidar Flajšman: "V tej državi očitno poteka bitka med okoljem in kapitalom."

Pobudnik peticije proti ukinitvi samostojnega ministrstva za okolje in prostor

Veno Taufer: "V hladilniku Gorenje ni nacionalne biti, v slovenski knjigi pa obstaja."

Veno Taufer (78), od lani predsednik Društva slovenskih pisateljev, je bil rojen v predvojnem času, ko je imela kultura pomembno vlogo v razvoju slovenskega naroda – kot pač pri vseh majhnih narodih –, v času, ko sta bila Prešeren in Cankar osišče narodne zavesti. Brez kulture, poudarja Taufer, nas ne bi bilo. Kultura nas je ohranila skozi dolga stoletja in kulturniki so v osemdesetih letih bistveno pripomogli k odpiranju političnega prostora in k postavljanju temeljev samostojne Slovenije. Tega politiki, pravi Taufer, ki želijo ukiniti ministrstvo za kulturo, ne razumejo.

Dušan Semolič: "Tistim, ki se samo zaletavajo in v 21. stoletju vidijo krčenje samo pri delavcih, bomo nasprotovali."

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije

Dr. Marko Kerševan: "Denar ne pozna morale: ne moreš hkrati služiti Bogu in mamonu, svari Sveto pismo."

Dr. Marko Kerševan je eden od očetov preučevanja religije na Slovenskem. Je zaslužni profesor na Filozofski fakulteti, v svojem širokem znanstvenem opusu pa se je vseskozi ukvarjal s položajem cerkve v družbi in njenim razmerjem do družbenih pojavov in z družbo kot celoto. Njegovo delo spoštujejo celo na »drugi strani«, teolog Vinko Potočnik je na predstavitvi njegovega novega zbornika recimo dejal, da je »človek dialoga«. A to ne pomeni, da Kerševan do cerkve, predvsem do njene politične usmeritve, ni kritičen.

Svetlana Makarovič: »Če rečem sovraštvo, pomeni to sovraštvo.«

Sedela sva v kuhinji v njenem malem ljubljanskem stanovanju. Zelo skromno bivališče je to, prijetno, a skromno. Stara električna peč je brnela, zunaj pa je sijalo sonce. Sedela sva v njeni kuhinji, kadila in se čudila tistemu svetu tam zunaj. Najina tema je bila neumna. Že deset dni jo napadajo, ker je v intervjuju za Siolov portal rekla, da sovraži RKC. Oglasili so se seveda na desni, a tudi sirene na levi so zakričale: ne, besede sovražiti pa tudi Svetlana Makarovič ne sme uporabiti! Ni primerno! To je sovražni govor!

Intervju: Goran Forbici

Direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) o pobudi za razvoj nevladnega sektorja v letih 2012-2015

Marko Mršnik: »Ukrepi niso dovolj učinkoviti.«

Kot analitik pokriva Francijo, Belgijo, Španijo, Grčijo, Bolgarijo, Andoro in Albanijo. Standard & Poor’s je ena od treh najvplivnejših bonitetnih agencij in tista, ki je pred dnevi znižala bonitetno oceno devetim evropskim državam, tudi Sloveniji.

Vinko Möderndorfer: "V politiki je naivnost enaka nesposobnosti, v življenju pa je naivnost v resnici poštenost."

Vinko Möderndorfer, gledališki, filmski in televizijski režiser, dramatik, prozaist in predvsem pesnik, sodi med najplodnejše slovenske avtorje. Je pisec več deset romanov, radijskih iger, iger za otroke, znan je po uspešnih komedijah in družbenopolitičnih satirah, širša javnost pa ga morda najbolj pozna po filmih, kot sta Predmestje in Pokrajina št. 2, pri katerih je bil režiser in scenarist. Toda Möderndorfer je, kot pravi sam, najprej pesnik. V tej najintimnejši izrazni umetniški obliki je »samohodec«, saj ni nikoli sledil književnim »trendom« modernizma in postmodernizma, ki so v preteklih desetletjih zapeljali in odpeljali poezijo v hermetično posvečenost.

Dr. Darij Zadnikar: "Ljudje nimajo več niti svoje lastne realnosti"

Petnajst let je bil urednik Časopisa za kritiko znanosti, je avtor številnih znanstvenih in strokovnih besedil ter prevodov s področja politične filozofije. Dolga leta že sooblikuje politično paradigmo, ki temelji na aktivnem protagonizmu ljudi, ki so se odločili premagati sodobno izolacijo, brutalno konkurenco in bebavo potrošništvo. Prepričan je, da smo sredi globalne revolucije, ki je mnogi, zazibani v arhaične predstave o alternativah in avantgardah, niso sposobni zaznati v multitudah lokaliziranih, a hkrati globalnih bojev in prizadevanj za dostojno življenje. Zato je še vedno trn v peti marsikomu, ki služi dominantni neoliberalni religiji.