Drago Kos: »Tožilstvo nekaterih zadev sploh ne procesira, ampak samo arhivira.«

Nekdanji kriminalist in aktualni predsednik protikorupcijske komisije je pred dnevi kot največji problem v Sloveniji ta hip izpostavil razmere na tožilstvu. Zdaj pojasnjuje, v čem ali v kom je največji problem in zakaj.

Filozof dr. Boris Vezjak: "Paranoja je zmagala, razum je izgubil"

> Nima. Vaše vprašanje izžareva neko zadržanost do vprašanja politične paranoje. Sam pa mislim, da ji v njeni resnosti sploh nismo kos. Poleg tega jo moramo nujno ločiti od konspiracizma. Prva je patološka in nevarna, je tudi širši pojem, teorije zarot pa so lahko socialno sprejemljive in nedolžne.

Od A do Ž Tomaža Lavriča

A zzardo D'Amore - Jedrnat in duhovit gangsterski triler iz leta 1994, kriminalka po motivih igralniške afere Hit, v kateri mafijcem obraze posodijo najvidnejši predstavniki takratne slovenske politične scene, s pokojnim Janezom Drnovškom na čelu. B osanske basni - Riba, Kača, Muha, Ptica, Pes, Svinja, Mačka, Mazga, osem naslovov osmih Bosanskih basni, osmih zgodb, ki o vojni povejo več, kot boste kdajkoli...

Bjørn Lomborg, skeptični okoljevarstvenik

Dr. Bjørn Lomborg je človek, ki redkokoga pusti hladnega. 45-letni Danec, doktor političnih znanosti, je avtor ene najbolj kontroverznih knjig zadnjih desetletij z naslovom Skeptični okoljevarstvenik (angl. Sceptical Environmentalist). V njej je leta 2001 podvomil o splošno sprejetih vtisih o stanju in razvoju svetovnih problemov, od povečevanja lakote do izginjanja naftnih rezerv in podnebnih sprememb, ter s pomočjo analize statističnih podatkov pokazal, da so številni problemi prenapihnjeni in da se stanje na veliko področjih pravzaprav neprestano izboljšuje. Knjiga je naletela na burne odzive znanstvenikov, pri čemer so družboslovci Lomborga večinoma zagovarjali, naravoslovci pa kritizirali. Danski odbor za znanstveno nepoštenost, telo v okviru ministrstva za znanost, ga je obtožil zavajanja in napačne interpretacije podatkov. Vendar pa se je Lomborg pritožil in ministrstvo je odločitev odbora preklicalo, postopek pa se je na tej točki ustavil. Knjigo je Lomborg spisal v času, ko je bil zaposlen kot profesor statistike na Univerzi v Aarhusu. Leta 2002, leto po izidu knjige, ga je na novo izvoljeni danski premier Anders Fogh Rasmussen imenoval za direktorja novoustanovljenega inštituta za ocenjevanje okolja. Dve leti pozneje se je Lomborg odločil organizirati Koebenhavnski konsenz (angl. Copenhagen Consensus), projekt, v okviru katerega naj bi ugledni svetovni ekonomisti določali prednostne naloge pri reševanju svetovnih problemov. Na kratko, vprašali so jih: Kako lahko z omejenimi sredstvi storimo največ dobrega za svet? Sklep je bil, da se je daleč najbolj smiselno najprej spopasti s problemi tretjega sveta, kot so nalezljive bolezni in podhranjenost. Ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in s tem za boj proti podnebnim spremembam so se izkazali za daleč najmanj stroškovno učinkovite. Tudi to je Lomborga spodbudilo, da je leta 2007 objavil še eno knjigo, tokrat posvečeno izključno problematiki podnebnih sprememb. Naslovil jo je “Ohladite se” (angl. Cool It), v njej pa opozarja, da je trenutna strategija spopadanja s podnebnimi spremembami obsojena na neuspeh, da se moramo ustaviti in zadevo še enkrat dobro premisliti. Pri tem sicer vseskozi poudarja, da je segrevanje ozračja realen problem, ki ga je z izrabo fosilnih goriv v največji meri povzročil človek, zato ga ne gre uvrščati med tako imenovane klimatske skeptike, čeprav ga velikokrat tlačijo mednje. Lomborg svoje prispevke objavlja v številnih najbolj uglednih svetovnih časnikih, bil je gost Larryja Kinga na CNN-u, revija Time ga je leta 2004 uvrstila na seznam stotih najvplivnejših ljudi na svetu, britanski Guardian pa ga je leta 2008 imenoval za enega od petdesetih ljudi, ki bi lahko rešili svet.

Bogdan Osolnik, kulturni delavec, diplomat in publicist

Bogdan Osolnik se je rodil 13. maja 1920 v Borovnici, otroštvo pa je preživel v Kočevju in Novem mestu. Med 2. svetovno vojno je bil aktivist Osvobodilne fronte, član Vrhovnega plenuma OF in Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS). Po osvoboditvi se je posvetil novinarstvu, kulturi ter diplomaciji. Sam pa pravi, da ga je opredelilo »tisto, kar ni bilo profesionalno, kar ni bilo institucionalizirano, intimni del moje osebnosti. To je kulturno delovanje«. Osolnik nam je pripovedoval svojo življenjsko zgodbo skozi svoje delovanje pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej, saj je s svojimi devetdesetimi leti zvesti pričevalec svojega časa.

Ni razlogov za dodatno zaposlovanje vojakov

> Že ko smo na vladi oblikovali skupni kadrovski načrt - spomnite se posnetka, ki je bil objavljen -, smo hoteli ustaviti rast zaposlovanja. Ministrstvo za obrambo je v svojem uniformiranem delu po programu predvidevalo celo dodatnih 900 zaposlitev glede na stanje zaposlenih v začetku leta 2009. Njihov argument je bil, da se v času visoke gospodarske rasti v zadnjih štirih letih vojaki, pa tudi policisti...

Katarina Kresal, notranja ministrica in predsednica LDS

Ravno v času pogovora z ministrico so v parlamentu vložili interpelacijo zoper njo. Že drugo. Pravi, da se je ne boji, da so obtožbe smešne, da je ponosna na to, kar dela. Tudi mreže je ne motijo, vsaj dokler vse poteka po zakoniti in pravni poti. Katarina Kresal vseskozi prisega na pravno državo in zato, tako pravi, je ob morebitni formalni obtožbi Kosove komisije za kaznivo dejanje zaradi najema stavbe ne bo treba pozivati k odstopu. A z najemom naj bi bilo vse v redu.

Dr. Jernej Pikalo: »Programski svet bi se moral bolj angažirati«

Dr. Jernej Pikalo je pred tednom dni postal novi predsednik programskega sveta RTV Slovenija, tistega 29-članskega organa, ki na nacionalki predstavlja javnost ter ki ima med drugim pomembno vlogo pri imenovanju generalnega direktorja in sprejemanju statuta RTV-hiše. Pikalo je profesor politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, v programskem svetu pa ni novinec, saj je bil njegov član že v prejšnjem sklicu. Na položaju predsednika je nasledil zgodovinarja dr. Staneta Grando.

Dr. Ciril Ribičič, bivši ustavni sodnik in profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani

Ciril Ribičič je tisti bivši ustavni sodnik, ki mu je desnica najbolj očitala političnost, hkrati pa je bil v tem času verjetno najglasnejši in najbolj konsistenten zagovornik človekovih pravic na ustavnem sodišču. Med devetletnim mandatom je napisal več kot sto ločenih mnenj, zdaj pa piše knjigo o največjih razočaranjih in najpogumnejših odločitvah ustavnega sodišča v tem času, ki bo izšla v zbirki Koda Študentske založbe.

Primož Ekart

Primož Ekart je eden tistih igralcev, ki se uspešno selijo in se vživijo v vsak gledališki žanr; odigral je več kot sto vlog v gledališču in na filmu. Morda je neke vrste teatrski nomad. Pravzaprav je igral skoraj v vseh slovenskih gledališčih - v Mestnem gledališču Ptuj, v Drami SNG Maribor pa v Pandur Theatru, v Prešernovem gledališču Kranj, v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, v Gledališču Koper, v Slovenskem mladinskem gledališču, v SNG Drami Ljubljana, v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, v Gledališču Ane Monro, v Lutkovnem gledališču Jože Pengov, v Špasteatru, Teatru 55; igral je tudi v televizijski nanizanki TV Dober dan in v Naši mali kliniki, v filmih - od vloge Josipa Vidmarja v Vetru v mreži Filipa Robarja Dorina, Pavlina v filmu Do konca in naprej Jureta Pervanje, v filmu Ekspres, ekspres Igorja Šterka, Igorja v sobi 408 Martina Turka in tako naprej. Pravi, da je prilagodljiv do neke stopnje, a hkrati samosvoj. Kadar se ne spusti v gledališko avanturo z drugimi režiserji, sam izbere dramsko besedilo, ga zrežira in odigra v produkciji svoje hiše Imaginarni in koprodukciji tistih institucij, ki jih trenutni Ekartov projekt pač zanima. Odličen je v tako zahtevnih predstavah, kot je Achternbuscheva Ella ob sijajni Štefki Drolc, druga zahtevna in težka vloga je zgodba o transvestitu, ki je preživel nacizem tretjega rajha in totalitarizem nekdanje Vzhodne Nemčije - monodrama Poročena s seboj, ki jo je v Cankarjevem domu odigral že več kot 30-krat. Vztraja v samostojnem poklicu in prav zaradi te svobode (ki je morda tudi navidezna svoboda, pa vendar svoboda) in svojega nomadstva je pravi sogovornik, ko gre za vprašanje, v kakšni kondiciji je slovensko gledališče.

Lidija Gajski, zdravnica in avtorica knjige Zdravila ali zgodba o prevari

Hrvaška zdravnica Lidija Gajski je lani, po več letih raziskovanja, objavila provokativno knjigo Zdravila ali zgodba o prevari, v kateri razkriva prevare farmacevtske industrije, hkrati pa ostro kritizira zdravnike in politike, ki se tej industriji brez pomisleka udinjajo. V knjigi z anatomsko natančnostjo analizira pojave v sodobni medicini, od širjenja definicije bolezni, proizvodnje novih patoloških stanj do komercializacije medicinske znanosti, kar vse prispeva k podražitvi zdravstva. Lidija Gajski je specialistka interne medicine in članica hrvaškega bioetičnega združenja. Zaposlena je v zdravstvenem domu v Zagrebu.

Goran Brankovič, generalni direktor Slovenskih železnic

Jubilejni deseti direktor Slovenskih železnic od osamosvojitve. Izbran je bil med 15 kandidati, ki so se prijavili na razpis. Petinštiridesetletnik v gospodarstvu ni novinec. Bil je direktor Gostinskega podjetja Ljubljana, dva meseca je vodil Terme Čatež, bil je pomočnik predsednika uprave družbe Sinfonika v času, ko je ta dokončno potonila. Bil je član več nadzornih svetov, od Slovenijalesa do Palome. O Slovenskih železnicah govori samozavestno, vendar hkrati še vedno opozarja na krhkost in ranljivost sistema, ki se lahko brez nadaljnjih sanacijskih ukrepov in vnovične krepitve gospodarstva kaj hitro znajde na robu.

Poduk iz Finske

Kari Rantama je drugi najpomembnejši policist na Finskem, strokovnjak za gospodarski kriminal, ki je za povrh vsega vpleten v primer Patria. Kot opisuje v intervjuju je pomagal pri težki vzpostaviti stikov med preiskovalnimi organi v obeh državah. Kasneje, ko se je zaupanje vzpostavilo, pa je pomagal slovenski policiji z nasveti pri vzpostavitvi nedavno odprtega Nacionalnega preiskovalnega urada, na katerega otvoritev je tudi prišel v Ljubljano.

Ciril Zlobec, književnik

Ciril Zlobec, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, novinar, urednik, nekdanji politik, se je rodil 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu. Po osnovni šoli je kot semeniščnik obiskoval gimnazijo v Gorici in Kopru in bil iz nje leta 1941 izključen, ker so odkrili, da piše pesmi v slovenščini in da so nekatere med njimi celo ljubezensko obarvane. Leta 1942 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje, postal aktivist OF, po konfinaciji in kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom. Po vojni je dokončal študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se nato ob rednem delu posvetil pesnjenju in prevajanju. Od leta 1985 je član SAZU. Leta 1990 je postal član predsedstva Republike Slovenije. Za svoje književno delo je prejel že več nagrad, med drugim Tomšičevo (1956), Prešernovo (1982), Župančičevo (1976) in Veronikino nagrado. Uporništvo je bilo za Zlobca, najprej proti fašizmu in nacizmu, pozneje pa proti nedemokratičnim družbenim pojavom, vseskozi njegova moralnoetična drža. Navkljub zavedanju, da nam lahko »zvestoba samemu sebi življenje usodno zaplete«. Pregovorna kraška kljubovalna trma je vseskozi karakterna lastnost danes klenega 85-letnega pesnika Cirila Zlobca. Zato je pravi sogovornik za uvod v našo serijo pogovorov z ljudmi, rojenimi pred 2. svetovno vojno, pričami tegob, strasti in zanosa v usodnih dogajanjih prejšnjega stoletja.

Tomi Ahonen: »S SMS-sporočili lahko molzemo tudi krave«

Tomi Ahonen je tisti Finec, ki odlično pozna trende v mobilni telefoniji. Je tisti, ki najverjetneje največ ve o povezovanju mobilnih telefonov z drugimi mediji, oglaševanjem, bančništvom, s socialnim mreženjem in z navidezno resničnostjo. Podatke, tudi statistične, dobesedno stresa iz rokava. Nekateri mu pravijo guru, drugače pa je svetovalec številnih podjetij in vlad ter motivacijski govorec. Je pisec več knjižnih uspešnic, predava po vsem svetu, tudi na oxfordski univerzi. Zadnja štiri leta živi v Hongkongu, a je vseprisoten, tudi zato, ker redno bloga in twitta. V Sloveniji je bil že nekajkrat, tokrat so ga povabili organizatorji serije dogodkov Mobile Monday Slovenija. Pogovarjala sva se jutro po predavanju v ljubljanski Kiberpipi in v žepu je imel dva telefona, blackberryja in nokio.

dr. Srna Mandič, sociologinja o obdavčitvi nepremičnin

Vlada naj bi maja obravnavala dolgo pričakovani predlog zakona o davku na nepremičnine, državni zbor pa naj bi ga sprejel najpozneje do oktobra. Poleg tega bodo lastniki nepremičnin v prihodnjih mesecih na dom dobili obvestilo o vrednosti svojih nepremičnin, na katero se bodo lahko pritožili, ta vrednost pa bo podlaga za novi davek, ki naj bi ga predvidoma uvedli prihodnje leto. Zakaj je davek na nepremičnine koristen instrument prostorske politike in katere so ključne napake stanovanjske politike, ki jih je oblast zagrešila v času tranzicije, smo se pogovarjali s sociologinjo izr. prof. dr. Srno Mandič, predstojnico Centra za proučevanje družbene blaginje in predavateljico na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Domačijski način dela na ljubljanskem tožilstvu

Pravosodni nadzor, ki ga je na ljubljanskem okrožnem tožilstvu odredil pravosodni minister Aleš Zalar, je razkril, da tožilci vendarle niso tako samostojni, kot trdi generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Minister zagotavlja, da bo z obveznimi navodili in novelo tožilske zakonodaje tožilcem vrnil samostojnost, ki jim jo zagotavlja ustava. Morebitna menjava na čelu tožilstva bo zgolj bonus.

Igor Šoltes: »Nikakor nismo zahtevali neizvedljivih ukrepov.«

> To je lahko subjektivno mnenje. Računsko sodišče mora skladno z zakonom, v primerih, ko revidiranec popravljalnih ukrepov v pomembnem delu ne izvede zadovoljivo, to šteti kot hudo kršitev obveznosti dobrega poslovanja in vložiti poziv za začetek postopka za razrešitev odgovorne osebe. Glede občutka o pretiranem odzivu lahko torej rečemo samo to, da računsko sodišče ne ravna po posameznih občutkih, ampak po...

Matjaž Hanžek, strateg

Pod vodstvom Matjaža Hanžka je skupina, v kateri sodelujejo še Marta Gregorčič, Lučka Kajfež - Bogataj, Lev Kreft, Ana Murn, Dušan Plut, Tine Stanovnik, Jožef Školč in Jože Trontelj, konec decembra predstavila svoj programsko-strateški tekst z naslovom »Kam po krizi«, v katerem so poskušali začrtati drugačno strategijo razvoja Slovenije. Če smo zahtevali novo vizijo, tretjo pot, nov družbeni konsenz, kakorkoli že imenujemo vizijo, ki jo levica išče zadnjih 20 let, smo jo sedaj dobili. Ideja je dejansko avantgardistična, čeprav bi se verjetno z njo strinjale tudi konservativne sile v Vatikanu. Njihov slogan je: Opustimo BDP. Kako verjeten je scenarij, da to idejo posvoji tudi uradna politika?

Dr. Robert Kroflič, teoretik vzgoje

Profesor dr. Robert Kroflič, predsednik slovenskega pedagoškega društva, je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zaposlen na Katedri za pedagogiko in andragogiko, kjer se ukvarja z najosnovnejšimi vprašanji vzgoje: z avtoriteto, s cilji vzgoje in izobraževanja, z značilnostmi učenja, s kurikularno teorijo ... Vzgoja je sicer večno vprašanje, še posebej zanimivo pa je sedaj, ko v Sloveniji nastaja t. i. Lukšičeva Bela knjiga oziroma že četrti “ideološki” poskus reforme vzgoje in izobraževanja, ki očitno trpi zaradi krize smisla in avtoritete. Ravno to pa je Krofličevo “domače” področje. Ali naj otroke spet primemo malce trše?

Dr. Alenka Švab, sociologinja

Vlada je v parlamentarno proceduro poslala novi družinski zakonik. Čeprav ta obsega kar okoli 300 členov in prinaša številne novosti, od prepovedi nasilja nad otroki do prenosa nekaterih pristojnosti s centrov za socialno delo na sodišča, se je razprava v javnosti osredotočila zgolj na dve točki: na redefinicijo družine in družinske pravice, ki jih prinaša istospolnim. O teh spremembah in tudi o tem, kaj je pravzaprav značilno za sodobne družine, smo se pogovarjali s sociologinjo dr. Alenko Švab, ki predava na koprski Fakulteti za humanistične študije in ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Med drugim se ukvarja s študijami spolov, sociologijo družin in zasebnosti, družinsko politiko, vsakdanjim življenjem ter gejevskimi in lezbičnimi študijami. Morda ni nepomembno izpostaviti, da ima moža in dve hčerki, a kot sama pravi, je njena družina “tradicionalna” zgolj po videzu in nikakor ne tudi po svoji vsebini.

Borut Pahor, predsednik vlade

Predsednik vlade Borut Pahor ima prav. Ni se spremenil, takšen je, kot je bil: je pa danes predsednik vlade in zato so nekateri njegovi nastopi bolj presenetljivi. Pahor pravi, da ga padanje priljubljenosti ne skrbi. Pogovor je potekal v ponedeljek popoldan. Pahor govori o letu 2010, o tem, da zdaj vsaj vemo, kaj nas čaka, o geopolitičnih premikih v svetu in katastrofi v Koebenhavnu, o tem, da je od Janše pričakoval več kot pozive na ulice in trge, ker da zmore več, o tem, da lahko Slovenija kadarkoli umakne vojake iz Afganistana, in ne nazadnje o tem, da se bosta s Karlom Erjavcem pogovorila, ali lahko še naprej opravlja funkcijo ministra.

Dr. Darko Darovec, zgodovinar in avtor knjige Kratka zgodovina Istre

Zgodovinar dr. Darko Darovec je direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem in redni profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Pred kratkim je izšel ponatis njegove Kratke zgodovine Istre na 310 straneh, pregled ključnih dogodkov na etnično in kulturno raznolikem Istrskem polotoku od prazgodovine do konca prejšnjega stoletja.

Tomaž Ertl, poslednji republiški sekretar za notranje zadeve

Ko je predsednik Danilo Türk Tomažu Ertlu podelil odlikovanje za zasluge v policijski akciji Sever, se je v pomladnih krogih razširil vihar. Ertl je bil namreč zadnji komunistični minister za notranje zadeve. Zaprl je Janeza Janšo. Poveljeval je Službi državne varnosti. Ertl je danes upokojenec, ni mu žal, za to, kar je delal, in ponosen je na svojo vlogo, ki jo je odigral v času razpada starega in porajanju novega političnega sistema. Osamosvojitvene čase vidi seveda na drugačen način, kot jih vidijo pripadniki opozicije.

Spolna zloraba ne preneha, če se je ne prijavi

Katja Bašič je predsednica Združenja proti spolnemu zlorabljanju, ki v dveh majhnih podstrešnih sobah zbira informacije o spolnih zlorabah, pomaga žrtvam in prijaviteljem spolnih zlorab in včasih tudi piše kazenske ovadbe. Z njo smo govorili o problematiki teh kaznivih dejanj in o zgodbah, s katerimi se terapevti združenja srečujejo iz dneva v dan, čeprav je za kaznivo dejanje spolne zlorabe obsojen le tu in tam kak storilec.

V recesiji trgovina z ljudmi cveti

S katerimi in kakšnimi ljudmi se trguje, kakšna dela opravljajo v Sloveniji, katere tranzitne poti v tej trgovini tečejo čez njo, kakšna je usoda slovenskih državljanov, prodanih v tujino, in kako tej obliki novodobnega suženjstva narediti konec? Ta vprašanja smo zastavili predstavnici društva Ključ, edine nevladne specializirane organizacije v Sloveniji, ki se ukvarja s pomočjo žrtvam trgovine z ljudmi.

Mag. Mitja Gaspari, minister za razvoj in evropske zadeve

Mitja Gaspari je najbolj izkušen minister v sedanji vladi. Dolga leta je bil minister za finance, bil je guverner Banke Slovenije. Sedanja kriza še zdaleč ni prva, ki jo gleda z odločevalske pozicije. Zakaj že je Janševa vlada preprečila njegovo drugo imenovanje za guvernerja Banke Slovenije? Zaradi opozoril, da se Slovenija pretirano zadolžuje. Tedanja opozorila Banke Slovenije so takrat brali kot politično diskvalifikacijo vlade, danes se berejo kot napoved krize. Gaspari, zadržan človek, tudi tokrat opozarja, da leto 2010 ne bo lahko.

Dr. Ulrich Beck, sociolog

Ulrich Beck je intelektualec svetovnega ugleda. Teden prej, preden smo ga obiskali v Münchnu, kjer vodi sociološko katedro, je bil na Harvardu, dan po našem obisku je odletel naprej, na London School of Econo- mics, pri vratih smo se zaleteli v novinarje francoskega Le Monda, ki so od Becka želeli nekaj ekološke teorije. Zaslovel je pred več kot 20 leti s svojim pojmom “družbe tveganja”, v Sloveniji pa smo nedavno dobili prevod njegove zadnje knjige, ki jo je izdal lani, “O zmožnostih religij za mir in njihovem potencialu za nasilje”. To seveda ni bil naš edini motiv za obisk. Navsezadnje je Beck predvsem vrhunski poznavalec globalizacije in vsa njegova dela so prežeta s podobnimi dilemami druge modernizacije. Te se je lotil celo v svoji študiji o ljubezni.

»Zakonik ne bo prinesel istospolnih družin, ampak jih bo le priznal.«

Nedavno se je končala javna razprava o novem družinskem zakoniku, ki bo na novo uredil družinsko politiko pri nas. Kot je znano, prinaša nekatere pomembne novosti, denimo novo, sodobnejšo definicijo družine, omogoča večjo zaščito otrok, skrajšuje roke za reševanje družinskih postopkov, poenostavlja sklenitev zakonske zveze, več pravic pa namenja tudi istospolno usmerjenim državljanom, saj jim omogoča sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok. Ravno obe novosti, ki istospolnim prinašata enakopravnost v primerjavi s hetero posamezniki, sta v javnosti naleteli na največ pozornosti, nekateri pa zaradi njiju napovedujejo celo referendum. O zakoniku in morebitnem referendumu smo se pogovarjali z mag. Ano Vodičar, ki na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve vodi direktorat za družino.

Za radikalno spremembo sistema

Dr. Luka Omladič je asistent na ljubljanski Filozofski fakulteti. Prepričan je, da za uspešen boj proti podnebnim spremembam v prvi vrsti ne potrebujemo ekonomsko-finančnih zavez, na katerih sta utemeljena tako zdaj veljavni Kjotski protokol kot najverjetnejši prihodnji dogovor iz Koebenhavna, temveč trdno moralno zavezo. Odgovor vidi v temeljiti spremembi produkcijskega načina industrijskega kapitalizma in spoznanju, da sedanji inštrumenti mednarodne politike in mednarodnega prava enostavno niso primerna oblika za reševanje globalne okoljske krize.