Dr. Robert Kroflič, teoretik vzgoje

Profesor dr. Robert Kroflič, predsednik slovenskega pedagoškega društva, je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zaposlen na Katedri za pedagogiko in andragogiko, kjer se ukvarja z najosnovnejšimi vprašanji vzgoje: z avtoriteto, s cilji vzgoje in izobraževanja, z značilnostmi učenja, s kurikularno teorijo ... Vzgoja je sicer večno vprašanje, še posebej zanimivo pa je sedaj, ko v Sloveniji nastaja t. i. Lukšičeva Bela knjiga oziroma že četrti “ideološki” poskus reforme vzgoje in izobraževanja, ki očitno trpi zaradi krize smisla in avtoritete. Ravno to pa je Krofličevo “domače” področje. Ali naj otroke spet primemo malce trše?

Dr. Alenka Švab, sociologinja

Vlada je v parlamentarno proceduro poslala novi družinski zakonik. Čeprav ta obsega kar okoli 300 členov in prinaša številne novosti, od prepovedi nasilja nad otroki do prenosa nekaterih pristojnosti s centrov za socialno delo na sodišča, se je razprava v javnosti osredotočila zgolj na dve točki: na redefinicijo družine in družinske pravice, ki jih prinaša istospolnim. O teh spremembah in tudi o tem, kaj je pravzaprav značilno za sodobne družine, smo se pogovarjali s sociologinjo dr. Alenko Švab, ki predava na koprski Fakulteti za humanistične študije in ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Med drugim se ukvarja s študijami spolov, sociologijo družin in zasebnosti, družinsko politiko, vsakdanjim življenjem ter gejevskimi in lezbičnimi študijami. Morda ni nepomembno izpostaviti, da ima moža in dve hčerki, a kot sama pravi, je njena družina “tradicionalna” zgolj po videzu in nikakor ne tudi po svoji vsebini.

Borut Pahor, predsednik vlade

Predsednik vlade Borut Pahor ima prav. Ni se spremenil, takšen je, kot je bil: je pa danes predsednik vlade in zato so nekateri njegovi nastopi bolj presenetljivi. Pahor pravi, da ga padanje priljubljenosti ne skrbi. Pogovor je potekal v ponedeljek popoldan. Pahor govori o letu 2010, o tem, da zdaj vsaj vemo, kaj nas čaka, o geopolitičnih premikih v svetu in katastrofi v Koebenhavnu, o tem, da je od Janše pričakoval več kot pozive na ulice in trge, ker da zmore več, o tem, da lahko Slovenija kadarkoli umakne vojake iz Afganistana, in ne nazadnje o tem, da se bosta s Karlom Erjavcem pogovorila, ali lahko še naprej opravlja funkcijo ministra.

Dr. Darko Darovec, zgodovinar in avtor knjige Kratka zgodovina Istre

Zgodovinar dr. Darko Darovec je direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem in redni profesor na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Pred kratkim je izšel ponatis njegove Kratke zgodovine Istre na 310 straneh, pregled ključnih dogodkov na etnično in kulturno raznolikem Istrskem polotoku od prazgodovine do konca prejšnjega stoletja.

Tomaž Ertl, poslednji republiški sekretar za notranje zadeve

Ko je predsednik Danilo Türk Tomažu Ertlu podelil odlikovanje za zasluge v policijski akciji Sever, se je v pomladnih krogih razširil vihar. Ertl je bil namreč zadnji komunistični minister za notranje zadeve. Zaprl je Janeza Janšo. Poveljeval je Službi državne varnosti. Ertl je danes upokojenec, ni mu žal, za to, kar je delal, in ponosen je na svojo vlogo, ki jo je odigral v času razpada starega in porajanju novega političnega sistema. Osamosvojitvene čase vidi seveda na drugačen način, kot jih vidijo pripadniki opozicije.

Spolna zloraba ne preneha, če se je ne prijavi

Katja Bašič je predsednica Združenja proti spolnemu zlorabljanju, ki v dveh majhnih podstrešnih sobah zbira informacije o spolnih zlorabah, pomaga žrtvam in prijaviteljem spolnih zlorab in včasih tudi piše kazenske ovadbe. Z njo smo govorili o problematiki teh kaznivih dejanj in o zgodbah, s katerimi se terapevti združenja srečujejo iz dneva v dan, čeprav je za kaznivo dejanje spolne zlorabe obsojen le tu in tam kak storilec.

V recesiji trgovina z ljudmi cveti

S katerimi in kakšnimi ljudmi se trguje, kakšna dela opravljajo v Sloveniji, katere tranzitne poti v tej trgovini tečejo čez njo, kakšna je usoda slovenskih državljanov, prodanih v tujino, in kako tej obliki novodobnega suženjstva narediti konec? Ta vprašanja smo zastavili predstavnici društva Ključ, edine nevladne specializirane organizacije v Sloveniji, ki se ukvarja s pomočjo žrtvam trgovine z ljudmi.

Mag. Mitja Gaspari, minister za razvoj in evropske zadeve

Mitja Gaspari je najbolj izkušen minister v sedanji vladi. Dolga leta je bil minister za finance, bil je guverner Banke Slovenije. Sedanja kriza še zdaleč ni prva, ki jo gleda z odločevalske pozicije. Zakaj že je Janševa vlada preprečila njegovo drugo imenovanje za guvernerja Banke Slovenije? Zaradi opozoril, da se Slovenija pretirano zadolžuje. Tedanja opozorila Banke Slovenije so takrat brali kot politično diskvalifikacijo vlade, danes se berejo kot napoved krize. Gaspari, zadržan človek, tudi tokrat opozarja, da leto 2010 ne bo lahko.

Dr. Ulrich Beck, sociolog

Ulrich Beck je intelektualec svetovnega ugleda. Teden prej, preden smo ga obiskali v Münchnu, kjer vodi sociološko katedro, je bil na Harvardu, dan po našem obisku je odletel naprej, na London School of Econo- mics, pri vratih smo se zaleteli v novinarje francoskega Le Monda, ki so od Becka želeli nekaj ekološke teorije. Zaslovel je pred več kot 20 leti s svojim pojmom “družbe tveganja”, v Sloveniji pa smo nedavno dobili prevod njegove zadnje knjige, ki jo je izdal lani, “O zmožnostih religij za mir in njihovem potencialu za nasilje”. To seveda ni bil naš edini motiv za obisk. Navsezadnje je Beck predvsem vrhunski poznavalec globalizacije in vsa njegova dela so prežeta s podobnimi dilemami druge modernizacije. Te se je lotil celo v svoji študiji o ljubezni.

»Zakonik ne bo prinesel istospolnih družin, ampak jih bo le priznal.«

Nedavno se je končala javna razprava o novem družinskem zakoniku, ki bo na novo uredil družinsko politiko pri nas. Kot je znano, prinaša nekatere pomembne novosti, denimo novo, sodobnejšo definicijo družine, omogoča večjo zaščito otrok, skrajšuje roke za reševanje družinskih postopkov, poenostavlja sklenitev zakonske zveze, več pravic pa namenja tudi istospolno usmerjenim državljanom, saj jim omogoča sklenitev zakonske zveze in posvojitev otrok. Ravno obe novosti, ki istospolnim prinašata enakopravnost v primerjavi s hetero posamezniki, sta v javnosti naleteli na največ pozornosti, nekateri pa zaradi njiju napovedujejo celo referendum. O zakoniku in morebitnem referendumu smo se pogovarjali z mag. Ano Vodičar, ki na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve vodi direktorat za družino.

Za radikalno spremembo sistema

Dr. Luka Omladič je asistent na ljubljanski Filozofski fakulteti. Prepričan je, da za uspešen boj proti podnebnim spremembam v prvi vrsti ne potrebujemo ekonomsko-finančnih zavez, na katerih sta utemeljena tako zdaj veljavni Kjotski protokol kot najverjetnejši prihodnji dogovor iz Koebenhavna, temveč trdno moralno zavezo. Odgovor vidi v temeljiti spremembi produkcijskega načina industrijskega kapitalizma in spoznanju, da sedanji inštrumenti mednarodne politike in mednarodnega prava enostavno niso primerna oblika za reševanje globalne okoljske krize.

»Eno naslednjih bojišč je prav vaša država«

Declan Hill je kanadski raziskovalni novinar, specializiran za organizirani kriminal. Na univerzi v Oxfordu je doktoriral na temo prirejanja profesionalnih nogometnih tekem. Pred dobrim letom je izdal knjigo »The Fix«, v kateri je opisal delovanje azijskih mafijskih združb, ki so uničile azijski šport in so na pohodu tudi v Evropi, njihove lovke pa segajo vse do najpomembnejših tekem na svetovni ravni. Trdi na primer, da je bil izid tekme osmine finala med Gano in Brazilijo na svetovnem nogometnem prvenstvu v Nemčiji pred tremi leti, ki so jo Ganci izgubili z 0 proti 3, prirejen. Ganci so morali izgubiti z več kot dvema zadetkoma razlike.
Z njim smo se pogovarjali nekaj dni po razkritju nemških oblasti, da so po preiskavi v sodelovanju z evropsko nogometno zvezo (Uefa) v Nemčiji in Švici aretirali 17 ljudi, ki so osumljeni prirejanja okoli 200 tekem v številnih nogometnih ligah po Evropi, tudi v Sloveniji, kjer naj bi bilo vprašljivih sedem tekem v prvi slovenski ligi. Celo v Ligi prvakov naj bi bile pod drobnogledom tri tekme. Ta teden so v povezavi s to afero na mejnem prehodu s Hrvaško aretirali tudi prvega Slovenca.

Dr. Alojz Ihan, imunolog

Alojz Ihan je te dni ena izmed najbolj iskanih osebnosti. V njegovi pisarni, na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, si novinarji podajajo kljuko. Je pač gripa. In javnost je lačna jasnih odgovorov. Ihanova teorija je, da morda celo preveč: od tod različne špekulacije in zgodbe o svetovni zaroti, ki so nazadnje kontraproduktivne. Gripa je predvsem - gripa.

»Večina v sodstvu meni, da je politika ugled sodstva zmanjševala načrtno.«

Ko je prejšnji teden na domu ljubljanske sodnice eksplodirala bomba, se je v javnosti veliko govorilo o varnosti sodnikov in drugih nosilcev oblasti, o preteklih napadih, o poostritvi varnostnih ukrepov, o povezavah med delom sodnice in bombnim napadom ... O ugodnih razmerah za napad, ki jih je ustvarila tudi politika, o razlogih za nizek ugled sodstva in o skrb zbujajočem odzivu dela javnosti na napad pa ne. Mi smo se o tem pogovarjali s predsednikom vrhovnega sodišča.

Dr. Mojmir Mrak, ekonomist

Dobro leto po izbruhu finančne krize se znova sprašujemo, kako je do nje prišlo, kaj smo se iz nje naučili, pa tudi kakšne strukturne spremembe bo kriza prinesla v mednarodnem finančnem sistemu. Odgovore smo poiskali pri dr. Mojmirju Mraku, profesorju mednarodnih financ na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Dr. Milan Brglez, predstojnik katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede

Včasih se je po nasvet, kako naprej, dobro odpraviti k Milanu Brglezu. Ne zato, ker je Brglez predstojnik katedre za mednarodne odnose, politolog in nasploh širok poznavalec diplomacije in družboslovja, temveč zato (kot vedo povedati njegovi študentje), ker je Brglez prebral verjetno vse najtežje knjige na tem svetu, preden je napisal svoj znani doktorat o teoriji teorije. Zaradi tega danes Brglez še ob tako velikem problemu, kot je slovensko-hrvaški spor, ostaja hladen in zbran. V skladu s staro filozofsko resnico, po kateri je v teoriji največ prakse, pa postaja Brglez tudi največji mednarodnopolitični praktik. Kako naprej? Prihodnja zunanjepolitična strategija Slovenije bo nemara v bistvenem celo njegovo avtorsko delo.

Sveža energija

> Pogajanja vedno pripeljejo do kompromisa, dosegli pa smo vse ključne rešitve, ki so bile za nas zelo pomembne, pri manj pomembnih pa smo lahko bolj popustili. Pomembna je bila naša zaveza o spoštovanju evropskega pravnega reda, tako kar se tiče davčnega položaja skupnega podjetja kot v primeru pridobitve statusa sistemskega operaterja prenosnega omrežja.

Dr. Janez Prašnikar, ekonomist

Zakaj je svetovna kriza bolj prizadela Švedsko in Finsko kot pa Dansko in Norveško, zakaj je dotolkla baltske države, kako hudo je udarila slovenske izvoznike, katere napake pri reševanju iz krize je zagrešila vlada Boruta Pahorja in kakšni so obeti za prihajajoča leta, nam je pojasnil dr. Janez Prašnikar, redni profesor mikroekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Pred kratkim je s sodelavci opravil dve pomembni analizi, in sicer o tem, kako se različni kapitalistični sistemi spoprijemajo s sedanjo krizo in kako je kriza prizadela slovenska izvozna podjetja, tudi nekatere paradne konje našega gospodarstva.

"Slovenski in finski kriminalisti smo profesionalci!"

Aleksander Jevšek je tisti šef kriminalistične policije, ki ga je imenoval Jože Romšek, obdržal Janko Goršek, ministrica Katarina Kresal pa mu je zaupala reorganizacijo kriminalistične policije in vzpostavitev Nacionalnega preiskovalnega urada. Za Mladino je spregovoril o specifiki preiskovanja zapletenih kazenskih primerov, tajkunih, Barbari Brezigar, Boštjanu Penku, zadevi Patria in finskih kriminalistih.

Dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo

Obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič je eden izmed najbolj popularnih ljudi v vladi Boruta Pahorja. Presenetljivo, če vemo, da je bil nekoč obrambni resor znan kot grob slovenskih ministrov. Ljubica Jelušič, sicer profesorica obramboslovja na Fakulteti za družbene vede, je seveda drugačna. Ko govori o “naših fantih,” o “korenjakih tam doli” in ko skoraj po materinsko prenaša jokajoče pritožbe generalštaba, dviguje moralo veliko bolj, kot če bi obrambni resor vodil kak testosteronovec. Zna pa tudi z novinarji. Intervju je trajal štiri ure. Od tega smo se uro in pol poslavljali in skorajda še sami odšli v boj za našo svobodo tja dol - v bratski Afganistan.

Intervju z Dr. Andražem Terškom iz leta 2009, ko je Slovensko ustavno sodišče potrdilo odločitev rednega sodišča v primeru Prijatelj vs. Mladina: Politike lahko tudi žalimo in osebno napadamo ...

Ustavno sodišče je zavrnilo ustavno pritožbo Mladine in potrdilo odločitev rednega sodišča, da mora Mladina poslancu Srečku Prijatelju plačati odškodnino, ker je njen novinar žaljenje homoseksualcev, ki si ga je bil privoščil poslanec, označil za »normalni domet cerebralnega bankrotiranca«... So se ustavni sodniki odločili prav?

Umberto Galimberti, filozof in filozofski svetovalec

Profesor Galimberti, ki predava na univerzi Ca’ Foscari v Benetkah, je napisal izjemno odmevno knjigo o nihilizmu med mladimi, ki je nedavno izšla tudi v slovenskem prevodu. Z njim smo se po spletu naključij pogovarjali prav v eni izmed sobic, v katerih je nekoč bival in ustvarjal največji nihilist med slovenskimi dramatiki Ivan Mrak.

Pionirji grungea v Kinu Šiška

V Seattlu, mestu na severozahodu ZDA, je sedež največje svetovne računalniške korporacije, mesto pa je znano tudi po prvih množičnih antiglobalističnih demonstracijah. Vendar Seattle po svetu ni zaslovel kot prestolnica računalništva, ampak kot prestolnica rock'n'rolla. Na prehodu osemdesetih let prejšnjega stoletja v devetdeseta se je v njem oblikovala izrazito močna in značilna rockovska scena, ki se je po uspehu Nirvane in skupine Pearl Jam bliskovito razširila po vsem svetu. Umazani zvok težkih kitarskih rifov je spremljal značilen videz protagonistov glasbenega gibanja, ki mu je britanski glasbeni tisk nadel naziv grunge. Dolgi lasje, pubertetniške bradice, kariraste srajce in značilne superge all-star so postali zaščitni znak grungea in so v prvi polovici devetdesetih let prevladovali na obeh straneh velike luže. Čeprav so skupine Nirvana, Pearl Jam in Soundgarden sestavljale sveto trojico gibanja, je pravi začetnik grungea skupina Mudhoney, natančneje njena predhodna inkarnacija Green River, iz katere sta se pozneje razvili skupini Mudhoney in Pearl Jam. Mudhoney je skupina, ki je že pred velikim uspehom Nirvane določila smernice seattlskega glasbenega gibanja. Njen komad Touch Me I'm Sick je svojevrstna himna grungea, po osmih albumih pa je skupina še zmeraj glasbeno aktivna, kar dokazuje tudi za zdaj zadnja plošča The Lucky Ones, ki jo je lani izdala pri legendarni seattlski založbi Sub Pop. Svoj železni glasbeni repertoar bo zdaj predstavila tudi na prvem ljubljanskem nastopu, v ponedeljek, 19. oktobra, v Kinu Šiška. Pred nastopom smo se pogovarjali s frontmanom Markom Armom.

Dr. Eva Jablonka, evolucionistka

Dr. Eva Jablonka je evolucionistka, natančneje biologinja. Je ena od najbolj znanih epigenetikov na svetu. Sicer si pogosto mislimo, da o Darwinovi evolucijski teoriji vemo že skoraj vse, toda zadnja leta, posebej zaradi dognanj molekularne biologije, se razumevanje evolucije temeljito spreminja. Predvsem šele v zadnjem času dobivamo resnično predstavo o tem, kakšno vlogo v evoluciji igrajo na primer geni, a tudi druge snovi v celicah. Dr. Eva Jablonka je nekaj let po rojstvu na Poljskem emigrirala v Izrael, kjer sedaj poučuje v Tel Avivu, a tudi na palestinski univerzi Al Quds. V tem, “Darwinovem” letu, ob 150. obletnici izida knjige O nastanku vrst in 200. obletnici znanstvenikovega rojstva, je v Sloveniji izšel prevod njene zadnje knjige Štiri razsežnosti evolucije, ki jo je napisala skupaj z Marion J. Lamb. Dr. Jablonka se je v Sloveniji udeležila konference Biološka znanost in družba, namenjeni izobraževanju učiteljev.

Dr. Miklavž Komelj, umetnostni zgodovinar

Šestintridesetletni Miklavž Komelj, pesnik, umetnostni zgodovinar, prevajalec in pisec številnih teoretskih razprav za Likovne besede, Ekran, Kino! In Literaturo, je v znanosti že uveljavljeno ime. Nase je opozoril z disertacijo Pomeni narave v toskanskem slikarstvu prve polovice 14. stoletja, ki je mnoge spodbudila k odkrivanju starih, pozabljenih umetnin. V zadnjem času se je lotil preučevanja razmerij med umetnostjo in političnim dogajanjem 20. stoletja. Letos novembra bo izšla njegova 600 strani dolga knjiga “Kako misliti partizansko umetnost?”. Komelj razmišlja o umetnosti NOB sveže in drzno, onkraj današnjega aktualističnega navijaštva, ki želi poveličevati ali očrniti partizansko gibanje. Zanimajo ga procesi kulturne revolucije v narodno-osvobodilnem boju, ki mu pripisuje aktivno in kreativno vlogo v razmislekih o smeri družbenega razvoja po nakopičenih problemih v prvi polovici 20. stoletja. V tej luči bi morali NOB in partizanstvo presojati tudi danes, je prepričan Komelj. In marsičesa bi se lahko tudi še naučili.

Žive priče komunizma

> Na žalost ne. Ko sem v osemdesetih letih proučeval vlogo kmetov v državljanski vojni, sem neuspešno iskal sogovornike. Ko sem se vrnil v Cambridge, sem doživel ironijo, da je bila prva oseba, na katero sem trčil na kosilu v kolidžu, Hans Lissmann, sicer eden največjih proučevalcev električnih rib. Ko me je med klepetom vprašal, s čim se ukvarjam, mi je sam povedal, da je odraščal v Rusiji med državljansko...

Terorizem normalnih ljudi

Dr. Mark Burgess je socialni psiholog, ki se ukvarja predvsem z ustvarjalnostjo, zato je morda nekoliko presenetljivo, da je kar nekaj let posvetil raziskovanju terorističnih skupin na Severnem Irskem. Leta 2002 je intervjuval nekdanjega člana teroristične Irske republikanske armade (IRA), ki je želel svoje izkušnje s tem, kaj pomeni biti aktiven udeleženec pri nasilnih dejanjih, zaupati psihologu. Intervju je prerasel v večletno sodelovanje z uporniki na obeh straneh, člani organizacij IRA in UVF (Ulster volunteer force), ki imata danes, kljub mirnemu obdobju, na Severnem Irskem še vedno vzpostavljeno strukturo, pripravljeno na morebitne nove izbruhe nasilja. Burgess je zdaj sodelavec mirovne fundacije, ki skrbi za žrtve terorističnih napadov na londonsko podzemno železnico, prejšnji teden pa je v Ljubljani na festivalu avtizma predaval o ustvarjalnosti, ujeti med redom in kaosom.

»Če se želiš oviri izogniti, se moraš osredotočiti na pot mimo ovire«

Jernej Stritih je gozdarski inženir, dozdajšnji predsednik uprave nevladne okoljevarstvene organizacije Umanotera, podpredsednik Mednarodne komisije za varstvo Alp CIPRA in član Svetovne komisije za zavarovana območja, sicer pa lastnik podjetja Stritih, ki se ukvarja s svetovanjem v zvezi s trajnostnim razvojem. Na začetku 90. let je bil krajši čas državni sekretar za okolje, pet let pa izvršni direktor Regionalnega centra za okolje za srednjo in vzhodno Evropo. Vlada ga je na novi položaj imenovala včeraj.

»Reforme so se lotili pri strehi, namesto pri temeljih«

> Slaba organizacija in slaba povezanost med izvajalci zdravstvene dejavnosti na primarni in sekundarni ravni. Seveda je razmere lahko kritizirati, veliko težje pa je ponuditi konkretne in v praksi uresničljive rešitve. Z vprašanjem organizacije zdravstva se ne ukvarja le Slovenija, ampak tudi številne druge države po svetu. Poglejte, kako si za spremembo zdravstvenega sistema prizadeva sedanji ameriški...

Dr. Danilo Türk, predsednik republike

Predsednik republike dr. Danilo Türk je po skoraj dveh letih mandata dokončno izgubil tisto togost, ki jo človeku tako rada nadene visoka funkcija. Danes je sproščen, šaljiv, zna biti drobno zajedljiv. Seveda smo se pogovarjali o krizi, o njenih dimenzijah, tudi o Slovencu in njegovih značilnostih; ne mara slovenskega pesimizma. O kapitalizmu, vladi in vladanju, nemirih in posvojitvah istospolnih parov. O frustraciji, ki je v politiki vedno prisotna.