REJVikend

Pregled elektronskih dogodkov za petek in soboto.

''Ne uničujejo nas bombe, ampak tišina''

Deniz je v Ankari živeča profesorica nemščine, ki vsako leto na jezikovne počitnice v tujino odpelje skupino nekaj deset otrok. Je le delavna ženska srednjih let, ki potrebuje velike besede, da opiše situacijo, v kakršni se je znašla njena dežela. V drugem delu intervjuja nastopi Jen, najstarejša učenka na tečaju. Z njima sem se pogovarjal na predvečer in večer državnega udara, ki se je zgodil v petek, 15. julija.

Ustavno sodišče zavrnilo vse pobude delavcev migrantov 

Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo delavcev migrantov zoper odločitev predsednika DZ Milana Brgleza, da ne določi roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov o šestih zakonih. Poleg tega so ustavni sodniki zavrnili njihove pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti sedmih zakonov.

Mi smo superljudje 

We're The Superhumans | Rio Paralympics 2016 Trailer

Žbogar novi vodja delegacije EU v Makedoniji

Nekdanji slovenski zunanji minister ter dosedanji posebni predstavnik in vodja urada EU na Kosovu Samuel Žbogar je postal vodja delegacije EU v Makedoniji, je v Bruslju sporočila evropska zunanja služba (EEAS).

V Sloveniji se mora vsakdo zagovarjati sam, celo takrat, ko je bil napaden

Očitno je v Sloveniji tako, da se mora vsakdo zagovarjati sam, celo takrat, ko je bil napaden ali izpostavljen neupravičeno in obstajajo priče tega dejanja. V mojem primeru (napad je bil javno izveden v odstopni izjavi predsednika SC PEN Evalda Flisarja, Delo, 16.06.2016, pa že prej na penovskem »dvorišču«) sem bila izzivana kar nekaj časa. Zato mislim, da je bilo dovolj molka in spodobne obzirnosti (kar do SC PEN ali Mire, celo do samega Flisarja, ki se je vmes zapletel v nekem drugem sporu), moja beseda pa mora na dan neposredno – saj se agonija smisla kar nadaljuje.

Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

Izbor dogodkov od 21. do 24. julija.

Turčija blokirala dostop do WikiLeaksa

Spletna stran WikiLeaks je v torek zvečer objavila skoraj 300.000 elektronskih sporočil vladajoče partije turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Material z elektronsko pošto in priponkami pošte Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) je WikiLeaks pridobil že teden pred petkovim državnim udarom, k objavi pa so jih spodbudile državne čistke v Turčiji po neuspelem prevratu. WikiLeaks pravi, da gre večinoma za sporočila z zunanjepolitično vsebino, poslana v času od leta 2010 do 6. julija letos, in da vir ni na noben način povezan z domnevnimi prevratniki ali nasprotniki oblasti. Turške oblasti so v državi že blokirale dostop do WikiLeaksa.

Uber na sodišču, ker voznikom ne zagotavlja dopusta in bolniške odsotnosti

Podjetje Uber, ki razvija aplikacije za naročanje ugodnih taksi prevozov, se mora v Veliki Britaniji zagovarjati pred delavskim sodiščem. Dva voznika podjetje namreč tožita, ker jima ne zagotavlja dopusta in bolniške odsotnosti. Uber, ki strankam omogoča naročilo in plačilo taksi storitve prek telefonske aplikacije, uporabljata približno dva milijona Londončanov.

Pričevalci Jožeta Možine dobili popravek

V oddaji Pričevalci Srečko Lisjak navaja več neresničnih in izmišljenih trditev. Tako se začne popravek oziroma prikaz nasprotnih dejstev, ki ga je po zakonu o medijih morala objaviti TV Slovenija. Avtor Pričevalcev je Jože Možina, oddaja pa večinoma obravnava tematiko med in po 2. svetovni vojni. Tokrat se je oddaja lotila osamosvojitvene vojne, katere neresnice naj bi navedli, pa si lahko ogledate tu. 

Tehnološki napredek kot krinka za uvedbo nezakonite vojaške strategije

ZDA so v zadnjih 15 letih vključene v številne vojne. Ne glede na to, kako daleč so od ozemlja ZDA, v različnih oblikah prihajajo domov. V enaki meri, kot so ZDA povečale oborožitev na globalni ravni, se oboroževalna tekma povečuje tudi doma. Veliko veteranov, ki so se borili v Iraku in Afganistanu, se je po vrnitvi domov zaposlilo v policiji. Policija se militarizira, proizvajalci orožja državljanom ponujajo puške, ki so podobne tistim za vojaška bojišča. Nošenje orožja v javnosti postaja v ZDA vse bolj moda.

Colberta odstranili s Trumpovega odra

Stephen Colbert, voditelje televizijske oddaje The Late Show, kjer je zamenjal legendarnega Davida Lettermana, se je povzpel na nedavni republikanski konvenciji povzpel na govorniški oder Donalda Trumpa. Takoj po svojem zelo kratkem nagovoru, kjer je smešil republikanskega predsedniškega kandidata, ga je varnostnik odstranil z odra. Kljub temu je požel aplavz ljudi, med katerimi so bili predvsem predstavniki medijev, ki so stali pod odrom. Incident se je namreč zgodil še pred prazno dvorano oziroma pred prihodom Donalda Trumpa in pred začetkom programa. 

AFP, tace stran od avtorskih pravic!

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je na svoji spletni strani delilo objavo Mednarodne zveze novinarjev (IFJ), ki opozarja, da poskuša multinacionalna medijska skupina v lastništvu francoske tiskovne agencije (AFP) ukrasti pravice delavcem. Samostojne fotografe AFP, ki delajo v številnih državah izven Francije, je do sedaj ščitila kolektivna pogodba in imeli so pravice, primerljive s francoskimi kolegi. AFP jim želi vsiliti 'grabežljive' pogodbe, s katerimi bi se ti fotografi odpovedali avtorskim pravicam. Pogodbe so izkoriščevalske. AFP je že prej poskušala vzeti tovrstne pravice fotografom z lokalnimi pogodbami. Odziv združenj je preprečil to zlorabo. Nove pogodbe sedaj razlikujejo med fotografi, ki delajo v Franciji, in tistimi, ki delajo v tujini. Pogodbe so diskriminatorske. Z njimi poskušajo fotografom avtorske pravice vzeti brez dodatnega plačila. To je kraja. Pogodba zahteva, da se fotografi globalno, nepreklicno in časovno neomejeno odpovedo pravicam, ki bodo podjetju dovoljevale uporabo njihovih fotografij in video materiala v vseh medijih, vseh jezikih in oblikah v prihodnosti. Podjetje kljub zahtevam sindikatov pogodbe ni umaknilo. S krajo pravic delavcem želijo ustvariti dobičke. Ne dovolite jim, poziva IFJ. 

Poletno druženje pred Galerijo Škuc

V organizaciji Društva Škuc bo od 22. do 31. julija na Starem trgu v Ljubljani že šestnajsto leto zapored potekal festival Dobimo se pred Škucem, katerega namen je s kvalitetnimi kulturno-umetniškimi dogodki popestriti poletno dogajanje v starem mestnem jedru. Letošnji festivalski program bo ponudil kar 40 različnih dogodkov (koncerte, literarne dogodke, gledališke predstave, filmske projekcije, razstave, ustvarjalne delavnice, Škucevo tržnico), namenjen pa je širši javnosti različnih starosti in okusov.

Nintendo zaradi Pokemon Go vreden več kot Sony

Japonski proizvajalec igralnih konzol in iger Nintendo je z igro Pokemon Go za pametne telefone zadel v polno. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so delnice podjetja po izdaji igre poskočile za 120 odstotkov, Nintendo pa je s tržno vrednostjo, ocenjeno na 42,5 milijarde dolarjev, prehitel enega najbolj uveljavljenih japonskih podjetij Sony.  

"Ko je nadrejeni zjutraj pričel prihajati s pozdravom Čao, pičke!, smo pičke malo zmajevale z glavo"

Čisto možno je, da boste zdaj naveličano zavzdihnili in si mislili, da ste o aferi (Flisar-Radaljac, op.p.) prebrali že preveč in da je čas, da namesto poročil o njej preberete še kaj svojega počitniškega čtiva. Naj torej že kar na začetku povem, da to ne bo besedilo o aferi, temveč o stanju stvari, da v njem ne bom žonglirala z imeni, temveč z zgodbami, ki jih je veliko in ki v tem trenutku kar kličejo po tem, da se jih osvetli. Tako piše Staša Pavlović na portalu AirBeletrina v prispevku z naslovom Čao, pičke!, ki si ga lahko v celoti preberete na spodnji povezavi.

Klemen Slakonja = Donald Trump

Donald Trump - Golden Dump (The Trump Hump) /#TheMockingbirdMan by Klemen Slakonja/

Ko Melania Trump citira 8 let star govor Michelle Obama

Teroristični napadi po svetu v številkah

Novinarji Washington Posta so zbrali številke terorističnih napadov po svetu. Število smrtnih žrtev v napadih po Evropi in Ameriki so primerjali s številom žrtev v napadih na Srednjem vzhodu, v Afriki in Aziji. Podatke so združili v grafično zgodbo, pričujočo, da so od začetka leta 2015 na Srednjem vzhodu, v Afriki in Aziji zabeležili skoraj 50-krat več smrti zaradi terorizma kot v Evropi in Ameriki.

"Velika Britanija ne bo zapustila Evrope" 

Boris Johnson, novi zunanji minister Velike Britanije, nekdanji župan Londona in vnet zagovornik brexita, je še zmeraj prepričan, da "Velika Britanija ne bo zapustila Evrope". Sedaj, ko je odhod VB iz EU gotovost, bi Johnson želel najbolje od obeh svetov. "Moja misija, ki jo bom opravil v pogovorih z našimi prijatelji v Svetu ministrov, bo pojasnjevanje, da moramo izvršiti voljo ljudi in zapustiti EU. Toda to nikakor ne pomeni, da bomo zapustili Evropo. Na noben način ne bomo zapustili naše vodilne vloge pri sodelovanju v evropskih zadevah in sodelovanjih vseh vrst," je dejal Johnson, ki se je medtem srečal tudi z ameriškim zunanjim ministrom Johnom Kerryjem. Njuno srečanje je bilo sicer prestavljeno zaradi prisilnega pristanka Johnsonovega letala na letališču v Lutonu. To priložnost so izkoristili uporabniki Twitterja, ki so se ponorčevali iz Johnsona s komentarjem, da "celo letalo ve, da potovanje Johnsona v tujino zaradi države ni dobra ideja". Prav zato je bil Johnson tudi nekoliko pozen na pogovorih z zunanjepolitično komisarko EU Federico Mogherini.

Skupinska razstava Sebe v žepu

V Galeriji sodobne umetnosti v Celju je do 28. avgusta na ogled skupinska razstava z naslovom Sebe v žepu, na kateri se predstavlja osem umetnikov: Ana Baraga, Jure Cvitan, Polona Dolžan, Kyle Milne, Gašper Piano, Jani Pirnat, Ana Straže in Mia Špindler, ki so povezani s Celjem, vendar na različne načine vpeti tudi v mednarodni prostor. Razstava sprva morda kaže na subjekt kot na introvertiranega akterja, vendar vsem osmim ustvarjalcem uspe manifestirati različne načine zapisa prostora in časa, občutke in želje v "stvari", ki jih nosijo s seboj in jih hkrati v polju sodobne umetnosti pokažejo kot umetniško delo.

»Mesec dni dela v Nemčiji prinese toliko denarja kot sedem mesecev dela v Srbiji«

»Mesec dni dela v Nemčiji prinese toliko denarja kot sedem mesecev dela v Srbiji,« je pojasnil delavec na koncu pripovedi o tem, kaj vse je pretrpel zaradi obljubljenega plačila. Prejšnji ponedeljek je ob Goranu Zrniću iz Svetovalnice za migrante sedel pred slovenskimi novinarji. Skrit za sončnimi očali in pod pogojem, da ne navedemo njegovega imena, je povedal svojo zgodbo o poceni delovni sili v bogatih evropskih državah. To je njegova osebna zgodba, a hkrati zgodba o današnji Evropi.

Renzi se bori, da ga ne bi doletela Cameronova usoda

Italijanske banke bremeni za 350 milijard evrov slabih kreditov. Marsikateri ekonomist zato pravi, da imajo v Italiji »zombijevske banke«. Predsednik vlade Matteo Renzi bi jih reševal z davkoplačevalskim denarjem, ne da bi se svojim terjatvam morali odpovedati upniki. To so milijoni majhnih varčevalcev, ki so v dobrih časih kupili obveznice bank. Če bodo veliko teh naložb izgubili, se utegne zgoditi, da bo Renzi moral oditi s položaja predsednika vlade.

Pravno ne drži, da je primer Roga, kot »če bi kar nekdo zasedel vaše stanovanje«

Z gledišča politike je primer Roga enkratno zanimiv. Ravnanje rogovcev se kaže kot politično delovanje, drža in ravnanje javne oblasti pa kot nepolitično delovanje s potezami protipolitičnega delovanja. Zato bi bil Rog lahko dober primer državljanskega aktivizma v funkciji praktične socialne demokracije. Seveda le pod pogojem, da so posestniki v Rogu v vsem svojem početju in v vseh držah do konca iskreni, transparentni in dobroverni. Če izpolnijo ta etični pogoj, lahko legitimno pričakujejo in terjajo priznanje, da je njihovo ravnanje pristna politična drža in legitimno politično samouresničevanje. Takšno, pri katerem se državljanke in državljani (civilna družba) odločijo uresničiti svojo svobodo v javnem prostoru – kot aktivni politični subjekti. To pa je mogoče storiti prav s prevzemom posesti in skrbništva nad javnim dobrim in z vnosom vsebine in duha vanj. Potem je to primer vsebinskega in duhovnega oživljanja javnega dobrega in uresničevanja javnega interesa.

Theresa May velja za delovno, hladno in pragmatično žensko

Nova britanska predsednica vlade 59-letna Theresa May je že takoj po prevzemu funkcije dejala, da ni političarka za velike šove. Njeni prijatelji se po poročanju BBC spominjajo, da si je želela postati prva britanska predsednica vlade. To ji sicer ni uspelo, saj je po Margaret Thatcher druga ženska na tem položaju. Prijatelj z univerze Pat Frankland je leta za BBC dejal, da se ne spomni časa, ko Mayeva ne bi imela političnih ambicij. Bila je precej slabe volje, ko je izvedela, da jo je Thatcherjeva prehitela kot prva predsednica vlade.

Novi vodja HDZ pred hrvaškimi parlamentarnimi volitvami

Na predsedniških volitvah največje hrvaške politične stranke HDZ je bil za vodjo izvoljen Andrej Plenković. Ta je v nagovoru dejal, da se v stranki pripravljajo na predčasne parlamentarne volitve, ki bodo na Hrvaškem 11. septembra. Predvolilne raziskave sicer napovedujejo volilno zmago nove levosredinske koalicije, na čelu s SDP. Hrvaški parlament je sredi junija izglasoval nezaupnico premierju Tihomirju Oreškoviću, ki je kot kandidat HDZ dobil mandat za sestavo vlade konec leta 2015. V petek, 15. julija, se je sabor tudi uradno razpustil.

Politična čistka v Turčiji

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je po neuspelem puču sprožil čistko svojih nasprotnikov v vojski in pravosodju. Po petkovem vojaškem udaru, v katerem je bilo ubitih najmanj 265 ljudi, je bilo v Turčiji aretiranih že 6000 prevratnikov. Erdoğanova vlada je že predlagala spremembo ustave, da bi lahko nad pučisti izvršila smrtno kazen.   

Duhovit pogled na zapleteno drobovje sodobnih ljubezenskih zvez

Po predpremieri na ljubljanskem graduv okviru cikla Film pod zvezdami, bo duhovita romantična komedija Maggie ima načrt od 21. julija dalje na ogled na rednem sporedu Koloseja. Zgodbo o samski Newyorčanki, ki nima sreče v ljubezni, je režirala Rebecca Miller, hčerka slovitega ameriškega dramatika Arthurja Millerja.

"Vse sile stare Evrope so se združile v sveti gonji proti brexitu"

Tomaž Mastnak je znanstveni svetnik s Filozofskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Je filozof, raziskovalec ideje o združeni Evropi. Med drugim je leta 1998 napisal knjigo Evropa med evolucijo in evtanazijo, v kateri se je postavil po robu političnemu enoumju, ki naj bi Slovenijo vodilo v objem EU in Nata.

Režiser, ki je lastnoročno poskrbel za preporod slovenskih nadaljevank

Luka Marčetič. Čeprav si je že od prvega razreda osnovne šole želel postati igralec, še slabi dve desetletji ni dobil nobene vloge, niti kot statist. Morda je za to krivo tudi dejstvo, da je od štirinajstega leta, ko se je s starši iz okolice Zagreba preselil v Slovenijo, živel v Brežicah. Ker priložnosti za igralsko udejstvovanje ni bilo, si jih je moral ustvariti sam. V srednji šoli je začel snemati filmčke z mobilnim telefonom, pred sedmimi leti je napisal in režiral spletno nadaljevanko Dan ljubezni, v kateri je igral s svojimi cimri, in lani zakuhal še nizkoproračunsko, a visokokakovostno serijo V dvoje.