• Darja Kocbek

    7. 2. 2017  |  Svet

    Kitajci si ne želijo vojne z ZDA, saj menijo, da bi ta razdelila svet

    ZDA in Kitajska se bosta z vojno v prihodnjih desetih letih borili za otoke v Južnokitajskem morju. O tem »ni dvoma«. Istočasno se bodo ZDA vpletle v še eno »veliko« vojno na Bližnjem vzhodu. To je v zadnjih dveh letih dejal Steve Bannon, glavni strateg Bele hiše, ki bo na podlagi odločitve novega predsednika ZDA Donalda Trumpa stalni član sveta za nacionalno varnost. Bannon je kot urednik desničarskega spletnega portala Breitbart in gostitelj radijskih oddaj trdil, da sta Kitajska in islam največji grožnji za ZDA.

  • Borut Mekina

    6. 2. 2017  |  Politika

    Varuhinja z zakonom o tujcih na ustavno sodišče

    Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer bo zaradi nedavno sprejete novele zakona o tujcih zelo verjetno zahtevala ustavno presojo, smo izvedeli. Zaradi sprejetja novele je sicer prišlo v največji vladajoči stranki SMC do notranjega spora med predsednikom stranke, predsednikom vlade Mirom Cerarjem, in podpredsednikom stranke ter predsednikom parlamenta Milanom Brglezom. Cerar je tako prejšnji teden zahteval od Brgleza odstop z mesta podpredsednika SMC - zaradi javnega nasprotovanja spremembam zakona o tujcih. Brglez je tako glasoval zaradi ustavnopravnih pomislekov, kot je pojasnil sam.

  • Izak Košir

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Družba

    Kanadski terorist, ki na razočaranje nekaterih ni bil islamski skrajnež

    Strelski napad na mošejo pri Quebecu je zahteval šest življenj, devetnajst ljudi pa je bilo ranjenih. Kanadski premier Justin Trudeau je dogodek ostro obsodil in ga označil za teroristični napad na muslimane, ob tem pa poudaril, da sta raznolikost in strpnost do drugih ver pomembna za Kanado: »Kanadski muslimani so pomemben del naše narodne identitete.« K ukrepanju proti vsakršnemu nasilju ter k solidarnosti z muslimani je pozval tudi premier province Quebec Philippe Couillard. Jasno je bilo, da se kanadske oblasti zavedajo resnosti napada, zato so se odzvale na način, ki je marsikateremu politiku ali mediju danes v Evropi ali ZDA povsem tuj. To velja tudi za Slovenijo.

  • Izak Košir, STA

    6. 2. 2017  |  Politika

    Janševi SDS podpora pada

    Razmerja med parlamentarnimi strankami se v drugi letošnji anketi Dela sicer niso veliko spremenila. Opozicijska SDS je s 13,2-odstotno podporo še vedno vodilna stranka, vendar ji je ta od decembra tokrat padla že drugič zaporedoma. Decembra je imela denimo še 15,9 odstotkov podpore, januarja pa že 14,3 odstotka. Če se bo ta trend nadaljeval, lahko še pred poletjem na prvem mestu pričakujemo menjavo. Na drugem mestu je Cerarjeva SMC (10,5 odstotka), ki ji podpora prav tako nekoliko padla. Slabši rezultat je dosegla tudi SD, ki ima po Delovi anketi še 9,4 odstotka podpore. Se je pa občutno zvišala podpora Združeni levici (ZL), ki je na četrtem mestu z 8,2 odstotki.

  • Darja Kocbek

    6. 2. 2017  |  Svet

    Bodo upniki Grčijo prisilili v Grexit?

    Potem, ko je Mednarodni denarni sklad (IMF) v tokratnem letnem poročilu objavil, da utegne grški javni dolg postati »eksploziven«, če EU Grkom tega bremena ne bo zmanjšala, ima grška vlada pod vodstvom Aleksisa Ciprasa tri tedne časa za nov dogovor z evropskimi upniki. Cipras ima na voljo dve možnosti. Prva je, da se govori za dodatne varčevalne ukrepe, druga sklic novih volitev.

  • Klemen Košak

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Politika

    Fašisti prihodnosti

    Tudi predsednik SDS Janez Janša se je odzval na Mladinino satirično primerjanje poslanca SDS dr. Branka Grimsa z nacističnim ministrom za propagando dr. Josephom Goebbelsom. Janša je na spletnem komunikacijskem omrežju Twitter pripomnil, da je »že Churchill natančno opisal Mladino«, ter prilepil fotografijo nekdanjega britanskega premiera Winstona Churchilla in ob njej besede »fašisti prihodnosti se bodo imenovali antifašisti«.

  • Izak Košir

    6. 2. 2017  |  Družba

    Umrla je Milena Močivnik, Slovenka leta 1999

    Milena Močivnik je bila svojevrstna že kot otrok. Že takrat je kazala naklonjenost do zapuščenih, pohabljenih in bolnih živali, saj je imela v kleti hiše, kjer je stanovala, pravo malo ambulanto. Že pri šestih letih je denimo vedela, kako je treba naravnati in poviti zlomljeno kost ali namestiti izpahnjen sklep. Ne glede na tančico kontroverznosti, ki je kasneje obdajala njen sloves, saj so ji med drugim očitali, da ima živali preveč in da ne bivajo v primernih razmerah, je za mnoge utelešala družbeno slabo vest. Leta 2000 je bila prek revije Jana izglasovana celo za Slovenko leta. 

  • Damjana Kolar

    6. 2. 2017  |  Kultura

    Krivda, žalovanje in moč ljubezni

    Na redni spored slovenskih kinematografov prihaja film Manchester by the Sea v režiji Kennetha Lonergana, ki je prejel kar šest nominacij za oskarja: za najboljši film, režijo, glavno moško vlogo, igralko in igralca v stranski vlogi ter izvirni scenarij. Film je presunljiva meditacija o krivdi, žalovanju in moči ljubezni, v katerem je Casey Affleck po mnenju kritikov odigral vlogo svojega življenja in velja za enega od favoritov za letošnje oskarje.

  • Izak Košir

    3. 2. 2017  |  Politika

    Kršenje človekovih pravic je pomembnejše od tega, da predsednik obdrži službo 

    "Zahvaljujemo se vam, da ste se vendarle odzvali. Razumemo, da bi lahko zavrnitev podpisa predstavljala vzrok za ustavno obtožbo, vendar naš argument ni pravniški. Verjamemo namreč, da je odložitev ali morda celo preprečitev sistematičnega kršenja človekovih pravic pomembnejša od tega, da obdržite službo," je na Pahorjev odziv na spletno peticijo odgovoril inštitut Danes je nov dan

  • Izak Košir

    3. 2. 2017  |  Politika

    Pahor: Ustavni red mi preprečuje, da bi odklonil podpis ukaza o razglasitvi zakona

    "Spoštovani podpisnice in podpisniki spletne peticije. Glede primernosti in pravne ustreznosti zakona o tujcih je mogoče imeti različna mnenja. Tudi vaše, odklonilno, spoštujem. Ustavni red pa mi preprečuje, da bi odklonil podpis ukaza o razglasitvi zakona. Glede tega vprašanja v strokovni javnosti ni nikakršne dileme. Sprejmite, prosim, to z razumevanjem," je na Twitterju zapisal predsednik republike Borut Pahor. Več o dotični problematiki si lahko preberete v člankih Gospod predsednik, boste ustavili konje? in Predsednik Pahor lahko odstopi.

  • Peter Petrovčič

    3. 2. 2017  |  Politika

    Predsednik Pahor lahko odstopi

    Ko je državni zbor v času prve Janševe vlade, leta 2006, spremenil zakon o azilu (s katerim je zožil pravico do azila), je tedanji predsednik republike Janez Drnovšek zakon ocenil kot »preveč restriktiven in da se preveč omejujejo pravice azilantom« in je zadržal podpis zakona.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Uvodnik

    Priprave na vojno?

    Pretekli petek je v reviji Time izšel članek Mihaila Sergejeviča Gorbačova, zadnjega komunističnega voditelja takrat še enotne Sovjetske zveze. Gorbačov danes ni kak velik politični analitik, je pa vseeno zanimiv. Opozarja, da se Evropa militarizira in da so bili zadnje tedne v njej opravljeni največji premiki čet po hladni vojni. Seveda se je Nato za premike orožja in ljudi proti ruski meji odločil še pred Trumpovim prevzemom oblasti, a ne brez njegove vednosti in tudi privolitve – ne podcenjujmo Američanov in njihove enotnosti, ko gre za takšne razmisleke. Gorbačov sicer piše o Natu, a posredno sporoča, da se tudi Rusi ne obotavljajo, da je torej vse, kar naredi Nato, pospremljeno s premiki čet in povečanjem vojaške proizvodnje na drugi strani.

  • Izak Košir

    3. 2. 2017  |  Politika

    Radio Mladina: Jure Trampuš o tistih, ki bi radi zamenjali papeža

    Prisluhnite Mladininemu podkastu, kjer Jure Trampuš pripoveduje o tokratni naslovni temi, ki jo najdete na tej povezavi.

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/305756321&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Jure Trampuš

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Politika

    Heretični papež

    V torek, 24. januarja, je na poseben obisk v Vatikan prišel Matthew Festing, princ in veliki mojster Suverenega malteškega viteškega reda. Festing prihaja iz vplivne angleške družine, je ljubitelj lova na lisice, njegov oče je bil vojaški feldmaršal, v materini rodbini pa je bilo veliko rekuzantov, katolikov, ki se niso želeli podrediti anglikanski cerkvi. Med predniki velikega mojstra Festinga naj bi bil celo svetnik, londonski mučenec Hadrijan Fortescu. Zgolj kot opomba – med obiskom v Vatikanu, oktobra 2016, je Festingu zaradi »neprecenljivega prispevka k mozaiku globalne humanitarne dejavnosti« državni red za izredne zasluge podelil Borut Pahor. Festing je skratka pomemben, vpliven, spoštovan mož.

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Politika

    Zoran Janković, župan Ljubljane

    Zoran Janković se je iz gospodarstvenika prelevil v politika zaradi zgodbe z Mercatorjem. Ta zgodba počasi dobiva epilog. Prejšnji teden je odjeknila novica, da je Agrokor v težavah, da je prezadolžen, da mu je bonitetna hiša Moody's znižala kreditne ocene in da ima težave pri pridobivanju posojil. Agrokor tone, z njim pa tudi utemeljitve zadnje generacije slovenskih politikov, ki so stavili na pasivnost. Kaj to pomeni za naprej?

  • Damjana Kolar

    4. 2. 2017  |  Kultura

    Berlinale bo odprla svetovna premiera filma o pionirju evropskega jazza

    Od 9. do 19. februarja bo v Berlinu potekal 67. Berlinski filmski festival, ki ga bo odprla svetovna premiera filma Django v režiji Etienna Comarja. Biografski film prikazuje življenje romskega glasbenika in "očeta gypsy swinga" Djanga Reinhardta ter njegov beg pred nacisti iz okupiranega Pariza leta 1943. Na letošnjem festivalu (predsednik žirije je nizozemski režiser Paul Verhoeven), bo v različnih sekcijah na ogled 400 filmov (od teh jih bo 18 tekmovalo za Zlatega medveda). 

  • Zoran Smiljanić

    3. 2. 2017  |  Mladina 5  |  Kultura

    Beatifikacija nejevernega Tomaža

    Ni se še dobro posušila tiskarska barva na recenziji knjige Izjave 10-letja 2006–2016, že je poklical urednik, me obvestil, da bo Tomo prejel nagrado Prešernovega sklada, in mi naložil, naj napišem članek o njem. A že spet, sem zavil z očmi, saj sem postal že pravi Lavričev osebni hagiograf. Urednik je še navrgel, naj Lavriča predstavim tistim, ki ga še ne poznajo. Ne poznajo?! Mar taki sploh obstajajo? Mar ni Diareja poleg Triglava, Martina Krpana in potice postala nacionalna ikona, ki jo je sleherni Slovenec doma in v zamejstvu vzel za svojo? Mar ni Lavrič tako znan, da že ptički čivkajo o njem? Ne? Kaj pa njegovi stripi, doma in v tujini, tone ilustracij, naslovke Mladine, Izjave tedna, Rolanje po sceni, pesmi pa še razstave, nagrade, medalja predsednika Pahorja ...? Ne berejo vsi Mladine, mulci pa ga sploh ne poznajo, me je poučil urednik. No, prav, sem zagodrnjal, bom poskusil kaj iztisniti iz sebe, ampak naslednjič me preskoči, pa četudi Tomo prejme oskarja.

  • Damjana Kolar

    3. 2. 2017  |  Kultura

    REJVikend

    V petek v K4 prihaja nizozemski dvojec Avos, ki ga tvorita Tjeerd in Rodi ter DJ in producent Terje Bakke. V Klubu Monokel se bo s celovečernim DJ setom predstavila Nina Dragičević. V soboto se v K4 vrača Igor Škafar - Ichisan s prvim samostojnim albumom Aperitiv, ki je izšel pri nizozemski založbi Bordello A Parigi. Na odru se mu bosta pridružila še Ule Nakova in Vuka. V Gala hali bosta v okviru cikla Pikantna enolončnica nastopila hrvaški selektor Kool S in DJ Udo Brenner.

  • Izak Košir

    2. 2. 2017  |  Politika

    Gospod predsednik, boste ustavili konje?

    Inštitut Danes je nov dan je na svoji spletni strani pripravil obrazec za elektronsko pošto, ki jo lahko pošljete predsedniku republike Borutu Pahorju in mu namignete, kaj bi v primeru novega zakona o tujcih, storil človek. Pahor medtem na svojem profilu na Instagramu objavlja fotografije z manekenkami, nogometnimi žogami in smetarji. O družbeno pomembnih vprašanjih in človekovih pravicah pa nič. Čas se izteka. Osnutek pisma objavljamo spodaj v celoti. Če ga želite poslati tudi vi, kliknite tu

  • Uredništvo

    2. 2. 2017  |  Politika

    Janša, Beyonce, Jay Z in migranti

    Brez komentarja.

  • Grega Repovž

    2. 2. 2017  |  Politika

    Zakaj vlada menca pri ustavitvi prodaje NLB?

    O treh podjetjih smo v Sloveniji poslušali prejšnji teden. Prvo je Revoz, tovarna velike korporacije Renault-Nissan s proizvodnjo v Novem mestu. Država, vlada in zavod za zaposlovanje se odkrito in z vsem žarom te dni trudijo z iskanjem poceni delovne sile za zagotovitev nemotene proizvodnje v tem podjetju, pri čemer gre seveda za proizvodnjo, ki jo država že od devetdesetih let ves čas izdatno subvencionira, še več, subvencionira jo še od časov socializma. Revozu se pomaga pri oblikovanju prostorskih aktov, sofinancira se zaposlovanje, pomaga se mu pri »premagovanju« okoljskih standardov. Vse za Revoz, bi lahko rekli: Revoz je pač pomemben zaposlovalec, odpira delovna mesta in zagotavlja zaposlenost v širši regiji, Slovenijo že desetletja postavlja na zemljevid kot državo, primerno za avtomobilsko industrijo.

  • Damjana Kolar

    2. 2. 2017  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    V Galeriji Velenje bodo odprli razstavo Arjana Pregla, na kateri bodo predstavljeni trije novi cikli slik, ki pomenijo presečišče med podobo, besedo in številko. V Galeriji Fotografija bodo predstavili projekt Varuhi žlice, ki je nastal kot plod sodelovanja med fotografinjo Manco Juvan, novinarko Sašo Petejan in zgodovinarko Urško Strle. Na različnih prizoriščih v Ljubljani bo tretje leto zapored potekal festival in konferenca MENT Ljubljana; v glasbenem delu se bo predstavilo 50 nastopajočih od Rusije do Islandije in od Makedonije do Estonije, močna pa bo tudi slovenska udeležba.

  • Darja Kocbek

    1. 2. 2017  |  Svet

    Revne zaposlene imata tudi bogati Nemčija in Švica

    Slovenija ni edina članica EU, kjer so mnogi zaposleni prisiljeni v prekariat in tako delati za minimalno plačilo, pa jim še tega delodajalci ne izplačajo. To se dogaja tudi v evropski gospodarski velesili Nemčiji. Da veliko delavcev, ki imajo mini zaposlitev, to je zaposlitev za krajši delovni čas, ne dobi izplačanega predpisanega minimalnega plačila, v svoji študiji ugotavlja fundacija Hans-Böckler. Slaba polovica Nemcev, ki imajo mini zaposlitev, kar je več kot dva milijona, je v letu 2015 dobila za uro dela plačano manj od predpisanih 8,50 evra bruto. Vsak peti ni dobil niti 5,50 evra bruto na uro.

  • Peter Petrovčič

    27. 1. 2017  |  Mladina 4  |  Politika

    Zakaj ima policist Facebook?

    Več kot leto dni je že, odkar sta se policijska sindikata z vlado pogajala za boljše plače in predvsem boljše delovne razmere policistov. Jedro Sindikata policistov Slovenije, ki ga vodi Zoran Petrovič, se je tedaj odločilo okrepiti pritisk na vlado s (prometno) zasedo zoper enega izmed vladnih pogajalcev, ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja. Zato so (tudi Petrovič) izgubili službo v policiji. Zgodba danes, ko Petrovič toži policijo, ker meni, da je bil po krivici odpuščen, nič manj ne spominja na vice o »pametnih« policistih, kot je takrat.

  • Izak Košir, STA

    1. 2. 2017  |  Svet

    Trumpa tožijo štiri ameriške zvezne države 

    Ameriške zvezne države Washington, Massachusetts, Virginija in New York so kot prve vložile tožbo proti vladi predsednika Donalda Trumpa zaradi ukaza o začasni prepovedi vstopa v ZDA muslimanom iz sedmih držav, ter beguncem. To so prve tožbe teh in drugih zveznih držav, ki se bodo po napovedih sodno uprle tudi drugim Trumpovim potezam. 

  • Damjana Kolar

    1. 2. 2017  |  Kultura

    Ljubezen v zrelih letih

    Na Malem odru SNG Maribor bo 3. februarja ob 20.00 premiera drame Staromodna komedija v režiji Ajde Valcl, ki jo je leta 1975 napisal dramatik in vodja Moskovskega dramskega studia Aleksej Nikolajevič Arbuzov. Nostalgično romantična komedija o ljubezni v zrelih letih, je postala velika uspešnica gledališč v državah nekdanjega vzhodnega bloka (v Sloveniji je bila uprizorjena v ljubljanski Drami leta 1977 v režiji Mirana Herzoga in izvedbi Štefke Drolc in Rudija Kosmača).

  • Darja Kocbek

    31. 1. 2017  |  Svet

    Novi nacionalistični svetovni red

    Donald Trump je svetovni človek. Po svetu potuje v svojem zasebnem letalu. Poročen je s Slovenko, ločen od Čehinje. Ne govori nobenega tujega jezika, a ker je Američan, je enojezičnost pravica, ki jo je dobil z rojstvom. Njegovo bogastvo je v veliki meri del globalnega gospodarstva. Poslovne interese ima v več državah na štirih kontinentih. Veliko izdelkov, ki so povezani z njim, prihaja iz tujine: Trumpovo pohištvo iz Turčije in Nemčije, očala ima iz Kitajske, njegove srajce so med drugim narejene v Bangladešu in Hondurasu. Tako kot premožni Američani podcenjujejo vlogo domače infrastrukture pri ustvarjanju njihovega bogastva, Trump ne priznava, kako je njegovo premoženje odvisno od globalnega gospodarstva, na spletni strani TomDispatch piše publicist John Feffer.

  • Klemen Košak

    27. 1. 2017  |  Mladina 4  |  Politika

    Minister proti delavcem

    V ponedeljek je bil v Odmevih na Televiziji Slovenija gost minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Razglabljal je o motiviranosti slovenskih delavcev. Iztočnico mu je dala novinarka, ki je poročala o iskanju delavcev za nočno izmeno v novomeški tovarni avtomobilov Revoz, in najprej je naštela, zakaj je takšno delo neprivlačno: gre za zelo naporno delo med deseto zvečer in šesto zjutraj, pa tudi za zelo negotovo delo, saj delavcev ne zaposli Revoz, ampak agencije za zaposlovanje. Agencijsko delo uporabljajo podjetja, ki ne vedo, koliko časa bodo potrebovala delavce, in želijo imeti možnost, da se jih preprosto in hitro znebijo. Revoz je sicer dobil toliko delavcev, kot jih trenutno potrebuje, vendar je dalj časa obveščal javnost, da bi si želel izbirati med več dovolj mladimi, psihično sposobnimi, treznimi in motiviranimi kandidati. To je po mnenju novinarke »nesporno pokazalo«, da je »na zavodu za zaposlovanje prijavljena cela armada ljudi, ki se jim enostavno ne splača delati, ker živijo od različnih oblik socialnih pomoči«.

  • Damjana Kolar

    31. 1. 2017  |  Kultura

    Ljubljana se klanja Sloveniji

    V Galeriji Vžigalica Ljubljana bodo danes, 31. januarja ob 19.00 odprli razstavo Pozdravi iz Celja, ki skozi dela osmih celjskih umetnic predstavlja presek političnega, družbenega, zgodovinskega, domačijskega, ekološkega in osebnega ter pomeni poskus predstavitve lokalne specifike celjskega okolja in vsakokratnega odnosa periferije do centra. Na razstavi se predstavljajo: Umetnice: Andreja Džakušič, Maja Hodošček, Bojana Križanec, Ana Straže, Mia Špindler, Iva Tratnik, Manja Vadla in Hana Vodeb. Kuratorja razstave: Jani Pirnat (MGML), Matija Plevnik (Galerija Plevnik-Kronkowska Celje)