Izzivi so resnični, dobrih alternativ neoliberalizmu pa premalo

Na spletni strani Skozi oči prekariata je bil objavljen intervju, ki ga je med obiskom v Sloveniji evropska komisarka Marianne Thyssen dala uredniku spletne strani Črtu Poglajnu. Pojasnila je, da je »potreba po povečani fleksibilnosti trga dela objektivno dejstvo«. »Trg dela se je namreč zaradi uvajanja novih tehnologij, globalizacije in sodobnega načina življenja v 21. stoletju spremenil. In to veliko bolj, kot se je spremenila zakonodaja, ki varuje zaposlene.« Nato je poudarila, da ni vsak fleksibilni delavec v prekarnem položaju. Prekarni so po njenem le tisti delavci, katerih ekonomska varnost je zelo nizka, fleksibilne službe pa so lahko tudi zaželene, na primer zato, ker omogočajo prilagajanje dela prostemu času.

Facebook, Twitter in Youtube pripomorejo pri radikalizaciji uporabnikov

Družine žrtev napada na nočni klub v Orlandu, ki je se zgodil pred dobrimi šestimi meseci so na začetku tega tedna vložile civilno tožbo zoper Twitter, Facebook in Google, ki naj bi omogočale »podporo« Islamski državi in s tem pripomogle k radikalizaciji storilca napada Omarja Mateena, poročajo ameriški mediji. 

Stvari, ki jih je naredil človek, so vsaj stotisočkrat težje od vseh ljudi na Zemlji

Znanstveniki so ocenili, koliko tehtajo tehnične stvari, ki jih je ustvaril človek. S tem podatkom skušajo pokazati, v kolikšni meri delo človeka spodbuja podnebne spremembe. Ugotavljajo, da mesta, tovarne, železnica, kamere, računalniki, kemični svinčniki, meči, brzostrelke in vse druge stvari, ki jih je naredil človek, tehtajo 30 tisoč milijonov ton. To pomeni, da so vsaj stotisočkrat težje od vseh ljudi na Zemlji.

Najbolj brano 2016: Nadlegujete me

Ste kdaj pomislili, kako se ob protestih proti pravici do splava, ki se vrstijo te dni, počutijo ženske, ki so se na neki točki svojega življenja znašle v tako brezizhodni situaciji, da so naredile splav? Objavljamo zapis mame, ki je splav izbrala, ker je bilo resno ogroženo njeno življenje.

Slovensko orožje na bližnjevzhodnih moriščih

Zunanji minister Karl Erjavec, ki je bil obrambni minister v času, ko je država donirala sporno opremo in oborožitev, gre za čas prve Janševe vlade, je v odzivu na poročanje Dela, da so lani v Libiji našli protitankovsko raketo s podobnimi registracijskimi oznakami, kakršne je imela Slovenija, dejal, da »ni mogoče trditi, da bi najdena raketa izvirala iz Slovenije, ker so iste številke imele tudi rakete iz drugih republik nekdanje Jugoslavije«. In pa celo, da on sam pogodbe o uničenju ni podpiral, temveč je to naredil tedanji direktor logistike. Med letoma 2005 in 2012 je Slovenija predvsem Afganistanu donirala za kar 5,1 milijona evrov orožja in streliva.

V MGLC na ogled projekt Green Go Home

V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani bodo danes, 20. decembra ob 12.00 odprli razstavo Tomasa Vuja in Rirkrita Tiravanije z naslovom Green Go Home. Tomas Vu je na 30. grafičnem bienalu leta 2013 za svojo premierno prikazano serijo Pesmi z "Belega albuma" skupine The Beatles prejel nagrado občinstva. Serijo, ki še nastaja, je zasnoval leta 2011. V njej se nanaša na svoje otroštvo v Vietnamu, deskarsko kulturo in vpliv ameriške popularne glasbe. Odprtje bo spremljal performans Tomasa Vuja, pisanje grafitov in tiskanje majic z aktivističnimi parolami.

Najbolj iskano letos: Pokemoni, Donald Trump in iPhone 7

Veliko je že minilo, odkar smo informacije iskali v leksikonih, knjigah, na najnovejše novice pa čakali do prvih informativnih oddaj na radiu, televiziji, na zgodbe v časopisih. Sedaj se ob srečanju z neznanim pojmom ali imenom, novim dogodkom takoj obrnemo na splet, največkrat na iskalnik Google, ker je najbolj priročen in obsežen. Ta je vajen vseh mogočih vprašanj in zato o nas (po)ve več, kot bi si želeli mi sami. Ker pa se naša iskanja venomer beležijo in štejejo, se lahko kar hitro tudi analizirajo. Prav to počne Googlovo orodje Google Trends, ki analizira pogostost iskalnih nizov po vsem svetu. Pred kratkim je Google Trends objavil najpogostejše iskalne nize s celotnega planeta v letu 2016.

Nobena država, ki ima McDonaldsove restavracije, ni šla v vojno z državo, ki ima McDonaldsove restavracije

Kolumnist New York Timesa Thomas Friedman je pred dvajsetimi leti objavil svojo teorijo za preprečevanje konfliktov med državami. Ugotovil je, da nobena država, ki ima McDonaldsove restavracije, ni šla v vojno proti državi, ki ima McDonaldsove restavracije, odkar jih imata. Friedman je bil eden od tistih, ki so verjeli, da bo globalni kapitalizem zagotovil trajni mir. Trdil je, da bo vzpostavil razmere, ko se bo v državi, ki se bo vključila v globalno gospodarstvo, odprla za tuje investicije in bo okrepila svoje potrošnike, trajno zmanjšala možnost za povzročanje težav in bo spodbujala postopno demokratizacijo in širjenje miru.

Resnična zgodba o rasno mešanem paru, ki je spremenil zgodovino ZDA

V Kinodvoru Ljubljana bo od 31. decembra dalje na ogled film Loving v režiji Jeffa Nicholsa, predstavnika mlade generacije ameriškega neodvisnega filma. Zgodba o rasno mešanem paru, ki je sredi minulega stoletja s tihim bojem za pravico nehote spremenil zgodovino ZDA, je posneta po resničnih dogodkih.

Radio Mladina: Borut Mekina o lažnih novicah v postfaktični dobi

Pogovor je nastal na podlagi članka Dobrodošli v postfaktični dobi, kjer laž postaja hit. 

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/298185320&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false&visual=true" frameborder="no">

"Nedopustno je, da vrhunski športniki za zaključek kariere od sponzorjev pričakujejo denar"

"Kot bivši predsednik SZS, direktor trženja SZS, direktor nordijskih disciplin in uspešen vrhunski športnik SZS zelo dobro poznam delovanje SZS. SZS so ustanovili smučarski klubi, z namenom da se najbolj nadebudnim zimskim športnikom že zgodaj zagotovi boljši razvoj kot bi ga bili deležni v samem smučarskem klubu. Lahko rečemo, da je bila ta poteza odlična, uspehi posameznih športnikov na največjih tekmovanjih v vseh disciplinah to najbolj dokazujejo! Vsi pozabljamo, da se je vse zares začelo v osemdesetih, ko je Slovenija prepoznala smučanje kot nekaj nacionalnega - časi Podarim Dobim so bili ponos Slovencev, ogled domačih tekmovanj pa velik praznik," je svoj zapis na Facebooku začel nekdanji predsednik Smučarske zveze Slovenije Primož Ulaga. 

Objavljamo Massijevo pismo Smučarski zvezi Slovenije

Kronika slovenske neumnosti

Enajst razlogov, zakaj je Mladinina rubrika Izjave tedna brez konkurence že več kot 20 let najbolj priljubljena med Slovenci:

REJVikend

Izbor elektronskih dogodkov za petek in soboto.

Dol mi visi. Ker sem na antidepresivih.

Petek je, čez tri dni bom morala napisati kolumno, zato bi bil skrajni čas, da začnem spremljati poročila, da bi izvedela, kdo, kaj, komu in zakaj ne, vse o nadaljevanki, v kateri nastopajo Kuštrinovi ter Štrukljevi in ki nosi naslov Če bi fovšija gorela, ampak meni se ne da; raje bom zlezla v posteljo in briga me za ves svet, televizijo bom preklopila na History Channel, ki mi bo, medtem ko tonem v spanec, povedal vse o danes ne več ravno aktualni temi, kako plemenito dejanje je storila Peggy Guggenheim, ko je med okupacijo Francije pod ceno kupovala vrhunske umetnine judovskih umetnikov, sploh pa mi etičnih razsežnosti njenega profitarstva v tem trenutku ni mar, ker bom pravkar zaspala. Dol mi visi. Ker sem na antidepresivih.

"Skoraj tretjina samozaposlenih v kulturi živi pod pragom revščine"

Odbor Državnega zbora (DZ) za kulturo se je včeraj dotaknil položaja samozaposlenih, kar je zaradi spreminjanja uredbe na tem področju zahtevala opozicijska Združena levica (ZL). Zaradi redne seje bo razpravo nadaljeval jutri. ZL se zavzema, da bi bila uredba umaknjena, a če do 1. januarja ne bo sprejeta, po trditvah ministra Toneta Peršaka ne bodo spoštovali krovnega zakona v kulturi. Nastalo bo stanje, ko bo zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi predpisoval nekaj, dosedanja uredba pa nekaj drugega, je poudaril minister za kulturo Peršak po tem, ko je poslanka ZL Violeta Tomić naštela razloge, zakaj bi novo uredbo umaknili iz obravnave.

Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

Izbor dogodkov od 15. do 18. decembra.

"Kuštrin se bori za elito. Zadnja stavka zame ni bila stavka zdravnikov, ampak stavka gospodov."

Aleksander Doplihar že 15 let vodi ambulanto , namenjeno ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Do osamosvojitve je bil direktor združenega zdravstvenega doma Kamnik, Domžale in Litija. Leta 1991 se je upokojil in potem spoznal, da precejšen del prebivalstva nima niti osnovnega zdravstvenega zavarovanja – čeprav naj bi imel vsaj na deklarativni ravni v Sloveniji vsak zagotovljeno zdravstveno oskrbo. Tako je s podporo ljubljanske mestne občine, Slovenske filantropije in Karitasa leta 2001 prevzel vodenje ambulante Pro bono. V očeh javnosti je postal zdravnik, ki jemlje Hipokratovo prisego zares. Ali pa zdravnik, ki rešuje ugled svojega ceha. V tem času je prejel veliko nagrad, lani tudi odlikovanje predsednika republike Boruta Pahorja.

Politiki zahtevajo strožje kazni za širjenje lažnih novic

Ker se bojijo medijskih manipulacij pred parlamentarnimi volitvami, politiki iz nemških krščansko-demokratskih strank CDU in CSU zahtevajo strožje kazni za širjenje lažnih novic. Ansgar Heveling (CDU), predsednik parlamentarnega odbora za notranje zadeve, meni, da bi bila poostritev kazni upravičena, ko gre za ciljno kampanjo.

Kako katoliško je francosko meščanstvo?

V cerkvi Saint-Lambert de Vaugirard v 15. pariškem okrožju se vsako sredo ob pol devetih zvečer sestajajo mladi katoliki in molijo. Le slabega pol kilometra stran imajo strankarsko centralo konservativni republikanci. Župnik ne mara, da se v njegovi cerkvi govori o politiki, vseeno pa si njegovi podaniki izmenjujejo tudi politična stališča. Mnogim od njih se kandidat François Fillon zdi dobra izbira, saj naj bi bil verodostojen, in sicer tudi pri vprašanjih morale. Nekaterim se zdi celo, da je bil edina pametna izbira. 

Pasti Trumpovega 1000 milijard dolarjev vrednega načrta investicij v infrastrukturo

Nov predsednik ZDA Donald Trump je že v svojem prvem govoru po izvolitvi napovedal, da bo s 1000 milijard dolarjev vrednim investicijskim načrtom obnovil avtoceste, mostove, predore, letališča, šole, bolnišnice. Tako bo z ameriškim jeklom in delavci zagotovil ponoven razcvet ameriškega gospodarstva in vrnitev dobro plačanih delovnih mest v ZDA. Eno od ključnih vprašanj pri tem projektu pa je, kje bo zanj dobil denar.

Kako so se uresničile Mladinine napovedi

V Mladini smo že junija 2014 napovedali, kaj se bo zgodilo. Temu priča takratna naslovnica Mladine in članek Boruta Mekina Kobilice prihajajo, ki si ga lahko preberete na tej povezavi. Naslovnico avtorja Tomaža Lavriča smo nato poustvarili za aktualno številko Mladine (49/2016). Napovedi so se torej uresničile. Edina razlika je bila v tem, da so posredniki s Heliosom zaslužili celo več, kot smo mislili. Naslovni članek Boruta Mekine iz aktualne številke si lahko preberete tu, prisluhnete pa lahko tudi vsakotedenskemu podkastu Radia Mladina, kjer je naš novinar v pogovoru pojasnil nekaj dejstev.