Grega Repovž

2. 12. 2022  |  Mladina 48  |  Uvodnik

Uvodnik / Kriminal na RTV Slovenija, III.

Dan po referendumu, na katerem je spremenjeni zakon o RTV, ki ga je napisala civilna družba, sprejela pa vladajoča koalicija, dobil dvotretjinsko podporo volivcev, je ekipa Janeza Janše pod vodstvom Andreja Graha Whatmougha in Uroša Urbanije nadaljevala nadlegovanje tam zaposlenih. Že zjutraj se je začelo, kot da se dan prej ni zgodilo nič. Gre za brutalno nadlegovanje in šikaniranje, kakršnih v Sloveniji še nismo videli – in vse to se dogaja na očeh javnosti in inšpekcije.

TV komentar / Ko končno pride klinični psiholog na TV Slovenija

Čeprav gre za medijsko priljubljeno zgodbo, jo ponovimo: Obveščevalca japonske vojske Hiruja Onodo so leta 1944 z ukazom, da se ne sme nikoli vdati, poslali v džunglo na otoku Lubang na severozahodu Filipinov. Tam je skupaj s še tremi vojaki ostal do leta 1974 – brez stika s civilizacijo. Ko je srečal nekega znanstvenika, ki je raziskoval filipinsko džunglo, mu je ta povedal, da je bilo vojne že zdavnaj konec. Onoda je v 20 letih v džungli ubil 30 »sovražnikov«, ljudi, ki niso vedeli, da je tam neki japonski gverilec, ki je še vedno sredi druge svetovne vojne, on pa tudi ni vedel, kdo so ti v kmete zamaskirani sovražni vojaki.

Danijel Bešič Loredan / »Čez leto dni bodo meje med javnim in zasebnim zdravstvom jasno zarisane«

Na pogovor z ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom smo se pripravili ofenzivno: Zakaj ne želi omejiti popoldanskega dela zdravnikov, tako imenovanih dvoživk med zdravniki? Zakaj se upira ukinitvi dopolnilnega zavarovanja kljub koalicijski pogodbi? Zakaj ne želi jasneje ločiti javnega zdravstvenega sistema od zasebnega? A nas je minister presenetil. Dopolnilno zavarovanje bo reformirano v roku leta dni, pravi, prav tako tudi popoldansko delo zdravnikov: čez leto dni naj bi bila tudi ločnica med javnim in zasebnim jasneje zarisana. Podrobnosti o tem minister sicer še ne želi razkriti, a iz njegovih odgovorov smo lahko razbrali, da bodo zdravniški popoldanski sp-ji prepovedani in da bodo lahko zdravniki delali le tam, kjer so zaposleni. Kar recimo pomeni, da bodo morali tudi zasebniki za njih plačevati dopuste, pa delovno dobo … Vse to so sicer obljube, je pa sedaj znan datum, ko bomo lahko prvi sveženj obljub preverili: to je 31. marec 2023.

Čas je, da veteran odide

Le dan po referendumu, na katerem sta SDS in Janeza Janša doživela poraz, saj so volivci podprli vse tri vladne predloge zakonov, se je sestal izvršilni odbor Nove Slovenije in se ogradil od prihodnjega sodelovanja z Janezom Janšo. Na izvršilnem odboru so sprejeli sklep, da v vlado, ki jo bo vodil Janez Janša, ne gredo več. Kot je razložil Tonin, naj bi bil Janša tisti, ki onemogoča desnosredinsko politiko, da bi ta lahko v prihodnosti še vodila državo, saj ljudje v Sloveniji ne odločajo o vsebini, ampak se odločajo za Janeza Janšo ali proti njemu. Tonin je ob tem posebej izpostavil, da za Novo Slovenijo ni problem sama stranka SDS, tudi v vladi naj bi dobro sodelovali, delo vlade, ki je sicer dobila nezaupnico na aprilskih volitvah, pa je ocenil kot zelo dobro in učinkovito. Tonin je ob tem večkrat ponovil, da je čas, da politični veteran (torej Janša, op. p) zapusti politiko.

Golobova vlada / Zavezujoča zmaga

V Sloveniji imamo v tem trenutku tri izrazito močne, zgodovinsko sicer mlade organizacije civilne družbe: Inštitut 8. marec, Pravno mrežo za varstvo demokracije in Glas ljudstva. Danes vsi Slovenci vedo, kako se imenuje nova vladajoča stranka pod vodstvom Roberta Goloba, vedo pa tudi za te tri organizacije. Tako močna je bila namreč njihova vloga pri ponovnem vzpostavljanju demokratičnih standardov v Sloveniji. A pred jesenskimi volitvami in referendumskim dnevom so se vse znašle v nehvaležni situaciji: zaradi višjih ciljev, torej normalizacije družbe po populistični oblasti skrajno desne SDS in njenega vodje Janeza Janše, so v vseh treh organizacijah morali odločiti, da bodo morda nekoliko nežneje obravnavali vlado Roberta Goloba. Ker so tako velevale razmere, zlasti reševanje RTV Slovenija iz rok SDS, so bili v kritiki, zlasti javni, previdni.

Kako ostati radikalen v normalni družbi?

Progresivna civilna družba je danes verjetno močnejša, kot je bila kdaj prej v samostojni Sloveniji. Primerljivo močna je celo s političnimi strankami, kar dokazuje tudi zadnji referendum o zakonu o javni radioteleviziji, da o neverjetnem uspehu na lanskem referendumu o vodah ne govorimo. Za to se ima nekako zahvaliti prav prejšnji vladi z Janezom Janšo na čelu. Bo zdaj, ko je Janši z referendumom zadala še zadnji udarec v tako imenovanem super volilnem letu, ko sta Janša in SDS praktično razorožena, usmerila pogled v trenutno oblast? Vprašanje, s katerim je torej soočena, je preprosto: kako naj ostane radikalna tudi zdaj, ko je na oblasti liberalna vlada, družbene in politične razmere pa so bistveno manj turbulentne?

Prihajajo, ker smo jih povabili?

Glavni očitek interpelacije zoper ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar je bil, da je odgovorna za povečan pritisk migrantov na slovensko južno mejo. »Danes bomo v SDS soglasno podprli interpelacijo zoper ministrico Bobnarjevo, zato ker ne spoštuje zakonov, kar se je izkazalo tudi danes, zato ker je zavajala javnost v zvezi z ograjami na južni meji, zato ker ne najde ustreznih odgovorov na čedalje večji val, ki ga je izzvala sama z začetkom podiranja ograje, s tem napačnim signalom, ki je šel do ilegalnih migrantov,« je 14. novembra v zaključni besedi v državnem zboru dejal prvopodpisnik interpelacije, poslanec SDS Branko Grims. V politiki se izreče marsikaj. A vsaj akt interpelacije, predčasnega odpoklica, odstavitve najvišjih vladnih funkcionarjev, naj bi vseboval čim resničnejše očitke o kršitvah zakonodaje in ustave. Podatek, da je zadnje mesece prosilcev za azil dejansko več, recimo drži. Pa drži tudi naglavni greh iz interpelacije, na prvi pogled povsem logičen očitek, da več migrantov prihaja v Slovenijo, ker je nova vlada dajala znamenja, da se bodo njihove osnovne pravice tu po novem bolj spoštovale kot v preteklosti?

Slovenija kot Nemčija leta 1933?

Ob razglasitvi izidov trojnega referenduma so se na Trstenjakovi pred kamerami zvrstili trije poslanci SDS, Branko Grims, Zvone Černač in Alenka Jeraj, vsi vidno razočarani. Pri tem je Grims izrazil dvom, da so se ljudje sploh zavedali, o čem odločajo, saj je menda »namesto o vsebini uspelo prek medijev kanalizirati razpravo v ideologijo in osebne predsodke, kdo je za tega in kdo je za onega, namesto da bi se ljudje odločali, kaj je bolje zanje, kaj je bolje za njihovo denarnico«. In dodal, da »potem ni čudno, če so razmere v Sloveniji vse bolj podobne tistim iz Nemčije leta 1933«.

Kako in kdaj so pacienti izgubili zdravnike

Prof. dr. Dušan Keber je v 47. številki Mladine navedel, da se število ljudi, ki so registrirani pri zdravnikih družinske medicine v evropskih državah, precej razlikuje (od 1600 pa vse do 6000). Žal takšne primerjave nič konkretnega ne povedo o dejanskih obremenitvah zdravnikov družinske medicine, saj se organizacija dela v različnih državah precej razlikuje. Na Švedskem, na primer, v timu z zdravnikom delata dve diplomirani medicinski sestri, ki s svojimi kompetencami samostojno obravnavata velik delež (predvsem kroničnih) bolnikov. Tako je lahko število registriranih pacientov na ambulanto precej večje kot pri nas. V nekaterih državah (npr. Avstrija, Danska) imajo zdravniki družinske medicine le delno vlogo vratarja zdravstvenega sistema (ali pa je sploh nimajo), kar tudi vpliva na njihove obremenitve. Razlika je poleg tega v administrativni obremenitvi, in ta je v Sloveniji med največjimi v Evropi.

Podnebni milijonar

Podnebni migranti so ljudje, ki so zaradi podnebne krize prisiljeni migrirati iz svojih držav, del iste zgodbe pa so posamezniki, bistveno manjša skupina, ki s podnebno krizo legalno služijo. Na letošnji lestvici najbogatejših Slovencev, ki jo pripravlja revija Finance Manager, je eden največjih skokov – s 23. na 4. mesto – uspel Boštjanu Bandlju. To je lastnik podjetja Belektron, ki se ukvarja s (pre)prodajo emisijskih kuponov in je lani ustvarilo že 78 milijonov evrov čistega dobička ali dobrih osemkrat toliko kot leto prej. Ob taki rasti se poraja več vprašanj, zlasti, ali je sistem trgovanja z emisijskimi kuponi v EU res ustrezen, če zasebnim trgovcem legalno omogoča večdesetmilijonske čiste dobičke. Ali drugače: zakaj sistem, ki ga EU predstavlja kot »ključni instrument strategije EU v boju proti podnebnim spremembam«, ustvarja podnebne milijonarje, namesto da bi usmerjal vse dobičke iz sistema v zmanjšanje izpustov in nujne podnebne ukrepe?