• STA

    30. 5. 2022  |  Kultura

    Pahor: »Nacionalna zavest je nujna za preživetje Slovencev v Italiji«

    Življenje Borisa Pahorja bi lahko opisali tudi kot metaforo 20. stoletja. V Trstu živečega zamejskega pisatelja sta že v mladosti zaznamovala odvzem maternega jezika in življenje v multietničnem okolju, trčil je v vse bistvene totalitarizme: fašizem, nacizem in komunizem in si zaradi kritičnosti nakopal spor z jugoslovanskimi oblastmi.

  • STA

    30. 5. 2022  |  Svet

    VIDEO: V Mono Lizo vrgel torto

    Obiskovalec pariškega muzeja Louvre je v svetovno znano sliko Mona Liza v nedeljo vrgel kos torte. Delo Leonarda da Vincija, ki je razstavljeno za zaščitnim steklom, med napadom ni bilo poškodovano, je za nemško tiskovno agencijo dpa povedala tiskovna predstavnica muzeja Louvre.

  • Je Janša res retvital Aristotela?

    Redko se zgodi, da se politiki navdušujejo nad mišljenjem, še redkeje jim je všeč smisel kritičnosti v življenju in najbrž tudi v politiki: »Obstaja samo en način, kako se izogniti kritiki: ne stori ničesar, ne reci ničesar in ne bodi nič.«

  • Tomaž Lavrič

    30. 5. 2022  |  Politika

    Živina na paši

  • Tomaž Lavrič

    30. 5. 2022  |  Politika

    Tudi pri nas se že širi novi virus ... 

  • STA

    29. 5. 2022  |  Svet

    »Novinarji in uredniki RTV Slovenija niso le posredniki vsakodnevnih informativnih sporočil«

    Prizadevanja zaposlenih na Radioteleviziji Slovenija (RTVS), predstavljena skozi ponedeljkovo opozorilno stavko, podpirajo tudi v Združenju dramskih umetnikov Slovenije. Kot so poudarili, novinarji in uredniki RTVS niso le posredniki vsakodnevnih informativnih sporočil, temveč "oblikujejo zgled celostne usmerjenosti skupnosti".

  • Tomaž Lavrič

    30. 5. 2022  |  Politika

    V SDS našli krivca za slab volilni rezultat

  • STA

    30. 5. 2022  |  Svet

    Italijanski mediji ob Pahorjevi smrti: »Popuščal ni nobenemu od totalitarnih gibanj«

    Ob smrti tržaškega pisatelja Borisa Pahorja so osrednji italijanski mediji danes poglobljeno opisali njegovo delo in življenjsko pot. Poudarili so literarno vrednost njegovih del, predvsem pa pomen njegovega spominjanja in opominjanja na grozote nacizma in fašizma ter na zatiranje slovenske manjšine v Italiji.

  • STA

    29. 5. 2022  |  Svet

    Vučić: »Cena ruskega plina bo v Srbiji najugodnejša v celi Evropi«

    Srbija bo še naprej prejemala zemeljski plin iz Rusije po ugodni ceni. O tem sta se v telefonskem pogovoru dogovorila srbski predsednik Aleksandar Vučić in njegov ruski kolega Vladimir Putin. Vučić je poudaril, da bo pogodba sklenjena za tri leta in ne le nekaj mesecev, kot se je govorilo doslej, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

  • STA

    30. 5. 2022  |  Svet

    »Mesto ne bo več prodajalo stanovanj, ampak jih bo gradilo in oddajalo«

    Zagrebški župan Tomislav Tomašević je v intervjuju za hrvaško tiskovno agencija Hina ob koncu prvega leta mandata napovedal projekt gradnje 300 novih stanovanj, ki jih bo mesto dajalo izključno v najem. Najavil je tudi oživitev večjih zapuščenih zemljišč, kjer bo prostor tako za cenovno dostopna stanovanja kot za kulturno-komercialne vsebine.

  • DK, STA

    30. 5. 2022  |  Politika

    Zelenski: »Rusija pripravlja večji napad«

    Rusija pripravlja večji napad na Slovjansk, središče ukrajinskih sil na vzhodu države, so danes sporočili iz generalštaba ukrajinske vojske. Najsrditejši spopadi sicer trenutno potekajo nedaleč v Severodonecku, kjer se ruske sile približujejo središču mesta, trdi guverner regije Lugansk Sergij Gaidaj.

  • Uredništvo

    30. 5. 2022  |  Družba

    »Ustavno sodišče ni nikoli reklo, da bi morala oblast pustiti covid pri miru«

    "Osebno me tovrstna kritika žalosti, saj spregleduje bistvo vloge ustavnega sodišča kot varuha ustavnosti v razmerju do načela delitve oblasti. Ravno to, da ustavno sodišče presoja ustavnost zakonov ali podzakonskih predpisov, ki se odzivajo na različne pojave v družbi, in jih skuša urejati, je naravna vloga ustavnega sodišča. V tem smislu bi morali tudi politični nosilci sporočila ustavnega sodišča razumeti kot dobrodošla, kot pomoč pri uresničevanju istega cilja – oblikovanja ustreznega odziva na epidemijo, ne pa kot nekakšno opozicijo. Ob branju naših odločb ne boste našli niti enega poudarka, da ni bilo prav ukrepati za zajezitev epidemije covida. Ustavno sodišče ni nikoli reklo, da bi morala oblast pustiti covid pri miru. Vedno je bila presoja usmerjena zgolj v vprašanje, ali je bil ukrep sprejet na ustrezen način." 

  • Uredništvo

    30. 5. 2022  |  Politika

    Kaj bi morala narediti vlada, da nas ne bo zeblo in ne bomo lačni

    "Ob tem je treba vzeti v obzir nove razmere, to je ukrajinska vojna, pa da je treba vse napore usmeriti v zmanjšanje odvisnosti od fosilnih virov iz Rusije. Tukaj so prioritete, kar se stroke tiče, zelo jasne, saj bomo že letos in še bolj v naslednjih letih soočeni z velikim pomanjkanjem primarnih surovin, energentov in hrane. Vlada bi za soočenje s tem izzivom morala pripraviti dvojni načrt. Prvič, kako v letošnjem letu zagotoviti dovolj energentov in hrane, da nas ne bo zeblo in ne bomo lačni. In, drugič, narediti srednjeročni načrt za avtonomijo na tem področju za prihodnja leta, to je, kako povečati samooskrbo Slovenije s hrano in na področju energije. To se mi zdita trenutno dve ključni prioriteti za zagotavljanje stabilnosti slovenskega gospodarstva in tudi na politični ravni."

  • STA

    30. 5. 2022  |  Družba

    Parada ponosa bo tudi letos nastavljala ogledalo politiki

    Letošnji Festival Parada ponosa 2022, ki se začenja 3. junija, bo tudi tokrat nastavljal ogledalo politiki, predvsem pa bodo predstavniki LGBT+ skupnosti izrazili pričakovanja do obljub, ki so jih politične stranke podale v predvolilnem obdobju, je na današnji novinarski konferenci dejala predsednica Društva Parada ponosa Simona Muršec.

  • DK, STA

    30. 5. 2022  |  Politika

    Bo želja po spremembah prinesla prvega levičarskega predsednika?

    V Kolumbiji so v nedeljo potekale predsedniške volitve, na katerih se je pomerilo šest kandidatov.  V prvem krogu predsedniških volitev so volilci največ glasov namenili levičarju in nekdanjemu gverilcu Gustavu Petru. V drugem krogu, ki bo predvidoma 19. junija, se bo pomeril s populistom Rodolfom Hernandezom. V primeru izvolitve bi Petro postal sploh prvi levičar na čelu te južnoameriške države.

  • STA

    30. 5. 2022  |  Politika

    100-milijardni sklad za vojsko

    Nemške vladne stranke so v nedeljo zvečer z opozicijskimi konservativci (CDU/CSU) sklenile dogovor o oblikovanju posebnega 100-milijardnega sklada za modernizacijo vojske, so potrdili predstavniki obeh strani. S tem je tudi zagotovljena dvotretjinska parlamentarna večina za sprejetje potrebnih sprememb ustave.

  • Danes je nov dan

    30. 5. 2022  |  Družba

    Ob obletnici GDPR

    V sredo je ob četrti obletnici uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov (“po domače” GDPR) informacijska pooblaščenka (IP) opozorila, da v Sloveniji še vedno nimamo ustreznega zakona o varstvu osebnih podatkov. To pomeni, da posamezniki in organizacije ne morejo biti kaznovani za kršitve uredbe. 

  • DK, STA

    30. 5. 2022  |  Družba

    Prodali evrovizijski pokal za pomoč ukrajinski vojski

    Ukrajinska skupina Kaluš Orkestra, ki je zmagala na letošnjem tekmovanju za pesem Evrovizije, je prodala svoj pokal, da bi tako priskočila na pomoč ukrajinski vojski. Kristalni mikrofon so za 838.000 evrov prodali na dražbi na Facebooku, z izkupičkom pa bodo financirali nakup brezpilotnih letal, poroča britanski BBC.

  • DK, STA

    30. 5. 2022  |  Družba

    Negorljiva Deklina zgodba

    Na spletni dražbi je naprodaj negorljiva izdaja Dekline zgodbe kanadske avtorice Margaret Atwood. Dražba unikatne izdaje iz negorljivih materialov bo potekala do 7. junija, je sporočila avkcijska hiša Sotheby's.

  • Borut Mekina

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Družba

    Jeza zgornjega odstotka

    Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je med najbolje plačanimi menedžerji v Sloveniji. Je eden izmed 1500 davčnih zavezancev, ki na leto zaslužijo več kot 10 povprečnih plač na mesec. A je kljub temu nesrečen in zaskrbljen. Strah ga je prihodnosti. Ima občutek, da se bo vse zrušilo kot hišica iz kart. Ne želi si, da bi bili v njegovi koži. Čuti, da bo samo še slabše.

  • Vasja Jager  |  foto: Borut Krajnc

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Družba

    »RTV Slovenija je Janezov večni objekt poželenja«

    Že 32 let se Slovenija smeji Radiu Ga Ga, toda zadnji dve leti resničnost krepko prehiteva satiro. In tako se Sašo Hribar, že štiri mandate član programskega sveta RTV Slovenija, ki je na nacionalki videl in doživel že vse, pri svojih 62 letih samooklican kot nepomembni nihče, odkašlja, zajame sapo in začne pripovedovati o rečeh, ki jih ni videl in doživel še nikoli prej. Hribar je človek, ki se zna povzpeti nad svoj ego, v vsakem trenutku ve, katera stran zgodovine je prava: pač tista, na kateri stoji RTV Slovenija kot javna radiotelevizija v resničnem pomenu besede.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Uvodnik

    Prihodnost

    O besedilu koalicijske pogodbe se je v tednih pred imenovanjem Roberta Goloba za mandatarja vnel oster javni prepir, vodili pa so ga predvsem lastniki kapitala, ki so se samodeklarirali za predstavnike gospodarstva. A niso zagovarjali interesov podjetij, dejansko so govorili samo o lastnem, doslej tako skromno obdavčenem premoženju, s katerim razpolagajo. Ali kot je pred tednom dni v Tarči zelo preprosto ponazoril poslanec SD Matevž Frangež: v tem trenutku upokojenec in bogat človek oba plačujeta enako za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pri čemer da na letni ravni revnejši upokojenec za to tudi do ene od dvanajstih pokojnin. Če uvedemo nepremičninski davek in hkrati odpravimo zdravstveno zavarovanje, bo upokojenec plačal 100 do 150 evrov nepremičninskega davka, privarčeval več kot 200 evrov, premožni ljudje pa bodo končno plačevali od dejanskega premoženja (tako kot upokojenec), s čimer bomo v proračunu zbrali več denarja. Pri tem seveda davek za premožnega človeka še zdaleč ne bo znašal dvanajstine letnega dohodka, kolikor mora danes samo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje odšteti revni upokojenec.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Politika

    »Oblast se mora podati med ljudi, jih poslušati, ne da beži pred njimi in se obdaja s policijskimi silami«

    Decembra 2020 Urške Klakočar Zupančič ni poznalo veliko ljudi, bila je sodnica, ki se je v zaprti skupini na Facebooku pridušala zoper tedanjo vlado. Sledil je javni pogrom, njeno zasebno sporočilo in kritiko vlade je objavil Vinko Gorenak, državni sekretar, ki je delal v kabinetu Janševe vlade, sodnica pa je bila zaradi pisnega delikta za kazen odstranjena s položaja vodje oddelka za etažno lastnino okrajnega sodišča v Ljubljani. To se je zgodilo, še preden se je sploh presojalo o njenih domnevno neprimernih besedah. Urška Klakočar Zupančič je potem zapustila sodniške vrste, se na sodišču poravnala z Vinkom Gorenakom, pred volitvami pa se je nanjo obrnil Robert Golob in jo povabil v nastajajoče Gibanje Svoboda. Postala je podpredsednica stranke, na volitvah jo je podprlo 41,64 odstotka volivcev.

  • Uredništvo

    29. 5. 2022  |  Družba

    »Zlorabam naklonjeno okolje znotraj Cerkve«

    "Kot bolezni Cerkve razumemo vse patološke dinamike, ki ustvarjajo zlorabam naklonjeno okolje znotraj Cerkve. S tem izrazom ne mislim, da je Cerkev bolna. Med nami obstaja dinamika, ki povzroča slabo ravnanje, zlorabo. Tovrstne dinamike pripeljejo do tega, da lahko rečemo, da nekaj ne deluje. Kot eno od za Cerkev specifičnih patologij bi izpostavil klerikalizem. Toda klerikalizem ni nujno samo duhovniški in usmerjen proti laikom, ampak je lahko tudi laični klerikalizem. Duhovniški klerikalizem označuje osebo z arogantno držo, ki se počuti močnejšo od drugih in zlorablja svojo avtoriteto pred drugo laično osebo."

  • Uredništvo

    29. 5. 2022  |  Politika

    »Hitenje je za poslavljajočo se stranko SDS lahko moteče«

    "Petnajsti predsednik vlade Robert Golob bo vlado, kot kaže, sestavil v 38 dneh od volitev oziroma v slabih 20 dneh od prve seje državnega zbora. S tem bodo, če bo 1. junija, kot napovedujejo, potrjena lista ministrskih kandidatov, padli vsi dosedanji rekordi, ki so jih postavljali Golobovi predhodniki. Hitenje je za poslavljajočo se stranko SDS lahko moteče, česar v javnih nastopih predstavniki te stranke ne skrivajo, a dejstvo je, da so to naglico omogočili volilci na nedavnih aprilskih volitvah. Če se zazremo v preteklost, lahko opazimo, da smo vsakokrat, ko je bilo jasno, kdo je zmagovalec volitev, prišli do vlade relativno hitro: v mesecu, mesecu in pol. Vsakokrat pa, ko po volitvah ni bilo najbolj jasno, kako so se karte premešale, so politične stranke potrebovale nekaj več časa za oblikovanje večine. Zato lahko ugotovimo, da hitrost oblikovanja vlade ni toliko odvisna od postopkov, kot opozarjajo nekateri, češ da so predolgovezni oziroma da vključujejo preveč faz, ampak je v neposredni povezavi z ljudsko voljo. Je pa vsekakor treba premisliti, ali ne bi nemara poenostavili postopka od konstitutivne seje DZ do potrditve vlade."

  • Vanja Pirc

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Politika

    Janševa vlada občutno zvišala plačo Dimitriju Ruplu

    Te dni mineva natanko leto dni, odkar je Dimitrij Rupel postal direktor Javne agencije RS za knjigo (JAK), sprva kot v. d. direktorja in kasneje direktor s polnimi pooblastili. Njegovo imenovanje so pospremili burni odzivi, saj je bil na položaj imenovan, potem ko je Janševa vlada po seriji pritiskov razrešila dotedanjo direktorico Renato Zamida, in to v ključnem obdobju za JAK, v času priprav na veliki mednarodni Frankfurtski knjižni sejem, na katerem bo naša država leta 2023 osrednja gostja. Pri prizadevanjih za to ugledno gostovanje je ključno vlogo odigrala prav Renata Zamida. Ja, delala je dobro, bila je spoštovana, a ker se ni podredila vplivnim založniškim lobijem, povezanim z vlado, je morala oditi.

  • Vasja Jager

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Družba

    Na vse ali nič

    Kako napete so v teh dneh razmere na RTV Slovenija? Veliko pove tale podatek: za dan stavke, ki je bila v ponedeljek, 23. maja, je sindikat najel varnostnike, da bi preprečili morebitne incidente in izbruhe nasilja med protestom pred stavbo. »Pripravljeni moramo biti na vse, kajti oni so sposobni vsega,« je malo pred stavko posebne previdnostne ukrepe razložila predsednica generalnega vodstva stavkovnega odbora Helena Milinković, sicer ena najprepoznavnejših novinark zunanjepolitičnega uredništva. Z izrazom »oni« so uradno mišljeni nameščenci predsednika SDS Janeza Janše v vrhu RTV, torej vodstvo javnega zavoda na čelu z generalnim direktorjem Andrejem Grahom Whatmoughom, odgovorno urednico informativnega programa Jadranko Rebernik, urednikom za nove medije Igorjem Pirkovičem in predsednikom nadzornega sveta Petrom Gregorčičem.

  • Vasja Jager

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Družba

    Novi mediji po Pirkovičevo

    O uredniških posegih v avtonomijo novinark in novinarjev informativnega programa, o ukinjanju oddaj in praktični zamrznitvi celotnega zunanjepolitičnega uredništva se je doslej že dosti pisalo. Javnosti pa je manj znano dogajanje v spletnem uredništvu MMC, ki ga kot vršilec dolžnosti vodi »urednik za nove medije« Igor Pirkovič. Čeprav se je kolektiv družno uprl njegovemu imenovanju, ga je urednica informativnega programa TV Slovenija Jadranka Rebernik imenovala na čelo MMC. Generalni direktor Andrej Grah Whatmough pa je pred tem spremenil izvedbeni akt MMC in tako uredniku 1. programa Radia Slovenija onemogočil soodločanje pri imenovanju urednika za nove medije. Kot pojasnjuje novinarka Larisa Daugul, so se bojazni kmalu izkazale za upravičene: »Vršilca dolžnosti urednika smo sem in tja še videli pred volitvami, potem pa tako rekoč nič več. Kakor po naključju je spet prišel med nas na dan stavke.«

  • Monika Weiss

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Družba

    Ozadje interesov in strahov

    Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je lani za vodenje banke (njena največja delničarka je s 25 odstotki in eno delnico še vedno država) prejel 577.003 evre bruto. Ključni postavki v tem znesku sta »bruto plače in regres« v višini 441.700 evrov ter »variabilni del prejemkov«, torej nagrada v višini 130.211 evrov.

  • Uredništvo

    28. 5. 2022  |  Ekonomija

    »Dvomim, da bi si veliko podjetij želelo prenesti sedež dejavnosti na Madžarsko«

    "Pri davku od dobička ima Slovenija z 19 odstotki peto najnižjo davčno stopnjo med 37 članicami OECD. Ob upoštevanju davčnih olajšav pa je po efektivni davčni stopnji Slovenija prava davčna oaza. Za primerjavo, v Avstriji zakonska stopnja davka na dobiček znaša 25 odstotkov, v Nemčiji 29,83, na Slovaškem 21, na Češkem in Poljskem pa je enaka kot v Sloveniji. Le na Madžarskem je zelo nizka, zgolj devet odstotkov. Vendar dvomim, da bi si veliko podjetij želelo prenesti sedež dejavnosti v državo s tako nepredvidljivim poslovnim okoljem, kot je Madžarska. Sploh po potezi Orbana ta teden, ko se je odločil za nacionalizacijo 'ekstra' dobičkov bank in multinacionalk."