Prava zastava na pravem mestu

Michael Roth je nemški minister za evropske zadeve in član nemških socialdemokratov. Gre za izkušenega politika, član bundestaga je prvič postal že leta 1998, ministrsko funkcijo pa opravlja od leta 2013. Ker je lansko leto kritiziral politiko Poljske in Madžarske, govoril je o eroziji demokracije in naraščajočem antisemitizmu, je madžarski zunanji minister Péter Szijjártó na pogovor povabil nemškega veleposlanika v Budimpešti. Michael Roth ima na svojem profilu na Twitterju zapisano, da ima rad svobodo, da je Evropejec in feminist. Podobna politična prepričanja ima tudi Andreas Schieder, Avstrijec in poslanec v evropskem parlamentu. Schieder je ekonomist, delal je na avstrijskem ministrstvu za finance, v evropskem parlamentu pa se med drugim ukvarja s pravicami LGBT-skupnosti. Pravi, da mu je Evropa pri srcu, zato jo želi spremeniti. »Boril se bom za optimistično, progresivno in socialno Evropo.«

Grega Repovž

6. 8. 2021  |  Mladina 31  |  Uvodnik

Uniči, razsuj

Glavni projekt vlade Janeza Janše, kulturni boj in ideološka preobrazba države, ki mu je podrejeno celotno delo vlade, je usmerjen v dva temeljna cilja: na eni strani v razgradnjo pravne države, torej krnitev neodvisnosti ter strokovne neoporečnosti institucij, od policije do sodišč in tožilstva, na drugi strani pa v zmaličenje medijev, da bi se s tem zmanjšali njihova moč in kredibilnost v javnosti. Slednje vlada počne agresivno in brez milosti, kar dva medija, Slovensko tiskovno agencijo in Radio Študent, pa je vsaj začasno pred propadom rešila javnost z zbiranjem denarja.

»Pri moji odstavitvi ne gre zame, gre za javno televizijo, ki noče postati državna«

Na RTV SLO se dogajajo veliki pretresi. Nedvoumno so ti povezani s prihodom novega generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha. Ta je ob izvolitvi dejal, da se ne bo vtikal v program, a počne prav to. Na začetku poletja je napisal mnenji in v njiju osebno, kot direktor, ocenil, da je uredništvo informativnega programa naredilo dve veliki napaki. Gre za zgodbi o diplomi poslanca DeSUS Simonoviča in predvajanju pogovora z izraelskim veleposlanikom. Uredništvo in novinarje pa je javno podprla direktorica Televizije Slovenija, ki zaradi »političnega konstrukta« ni želela odstaviti odgovorne urednice informativnega programa Manice J. Ambrožič. Naslednja poteza je bila pričakovana, generalni direktor se je prejšnji teden, sredi poletja torej, odločil, da bo zamenjal direktorico Televizije Slovenija Natalijo Gorščak. Ni še jasno, ali bo to storil kar sam ali bo iskal soglasje v programskem svetu.

»V tem trenutku ne vidim načina, kako bi se lahko izognili novim zaprtjem šol«

Ana Nuša Kern, ravnateljica Osnovne šole Preserje pri Radomljah, je ena najprodornejših in najinovativnejših pedagoginj v Sloveniji, njena šola pa je prva v Evropi začela delovati po načelih teoretika izbire Williama Glasserja, ki v ospredje postavlja odgovornost posameznika za svoja dejanja. Z zavestjo o tej odgovornosti za zaposlene in učence ravnateljica Kernova v pogovoru razkriva veliko stisko, s katero zaradi neodzivnosti ministrstva za šolstvo na grožnjo četrtega vala epidemije koronavirusne bolezni pričakuje hitro bližajoče se šolsko leto.

Vlado Miheljak

6. 8. 2021  |  Mladina 31  |  Dva leva

Poldrugi Tonin

Menda je v nekaterih vladnih službah in ministrstvih vzdušje podobno, kot je bilo marca, aprila 1945 v Berlinu, ko je po prestolnici Tisočletnega rajha že bilo slišati daljno donenje ruskih topov. Pač panično čiščenje, iskanje rezervnih položajev, iskanje novih (starih) služb. No, videli bomo, kako dolgo bo obramba poraženega koncepta janšizma zdržala, a posledice bodo bolj kot največja stranka občutili kolaboranti. Najzvestejši najbolj. Tako kot so bili v nekem drugem zgodovinskem obdobju in kontekstu žrtve bolj tisti, ki so sodelovali, kot tisti, ki so prve silili v sodelovanje. A kakorkoli, v preseku projekcij volilnih izidov je jasno, da bo eden večjih osmoljencev NSi. Ki se je zaradi Bajukovega slepega sledenja enkrat že opekla. In Ljudmila Novak jo je z muko spravila nazaj v parlament. Ne zato, ker bi se še bolj povezala z Janšo, ampak ker se je od njega distancirala. In Tonin, ki si je navlekel preveliko Ljudmilino krilo, se sedaj kreativno trudi, da stranko utrdi na robu preživetja ali pod njim. Ni dojel, da pod Janševo krošnjo ne raste ne trava ne krščanska demokracija.

»Ujemi gonjače kamel!«

Nekateri športniki na olimpijskih igrah dosegajo uspehe, drugi imajo pri tem malo manj sreče. Na primer alžirski kolesar Azzedine Lagab, ki je na sobotni tekmi v kronometru pristal na repu, na 36. mestu, a še veliko bolj kot poraz ga je zabolelo, ko je po vrnitvi domov izvedel, da je bil tarča rasističnih pripomb. Kamere so posnele besede »podpore«, s katerimi je poskušal nemški trener Patrick Moster bodriti svojega varovanca Nikiasa Arndta, ki je tekmo končal na 19. mestu. Glasile so se: »Ujemi gonjače kamel!« Glede na to, da so bili pred Arndtom v tistem trenutku poleg Lagaba še Amanuel Ghebreigzabhier, ki je zastopal barve Eritreje, Iranec Saeid Safarzadeh in Ahmad Badreddin Wais, sirski begunec, ki je zastopal olimpijsko ekipo beguncev, ni težko uganiti, komu so bile besede namenjene.

Zakaj pogled na fotografiji veleposlanikov v nošah povzroči začudenje in nasmeh?

Glede na številne težave naše države se zdi posamični diplomatski zdrs morda drugotnega pomena. Ne pa, če je odsev težav, ki nas vlečejo nazaj in oddaljujejo od sveta, s katerim smo obkroženi. Ob fotografijah dveh slovenskih veleposlanikov na novi misiji, odetih v avtentične narodne noše, človek pač najprej pomisli, da gre za uprizoritev kakšne ljudske igre. Gre za posnetek možakarja, ki naj bi bil – večini imen se kaže izogniti v prid osredotočenosti na vsebino tudi v nadaljevanju – odet v koroško nošo, s širokokrajnim klobukom na glavi, z dobro vidnimi belimi »štumfi« in okornimi čevlji na nogah, kakršne naj bi bili v naših krajih izdelovali v 19. stoletju. Podoben je posnetek njegove kolegice, le da menda v kranjski noši in na diplomatskem parketu druge države. V obeh primerih sta to slovenska veleposlanika ob slovesni izročitvi poverilnega pisma našega predsednika predsedniku države gostiteljice. Slovesni izročitvi torej, ampak zakaj pogled na obe fotografiji veleposlanikov v nošah povzroči začudenje in nasmeh?

Je Hitler heroj?

Roke, dvignjene v nacistični pozdrav, in nacistični simboli, ki so nekaterim tako blizu, da si jih dajo celo vtetovirati v kožo, za posamezne slovenske politike še niso dovolj, da bi bobu lahko rekli bob – da je neonacist morda res neonacist. Nemara pa bodo to storili zdaj, ko je predsednik Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, ki mu je ministrstvo za kulturo podelilo poseben status, vodja tako imenovanih rumenih jopičev in odgovorni urednik domnevno ironično samooklicanega »fašističnega medija« Urban Purgar v že izbrisanem tvitu zapisal, da je bil Hitler heroj. Nato je v prav tako že izbrisanem tvitu dodal, da so bili nacisti junaki.

Lepo je biti milijonar ...

Delitveno ekonomijo poznamo predvsem pri najemanju stanovanj, kot je Airbnb, in prevoznih storitev, kot je Uber, ki kuje dobičke s prekarizacijo dela. O tem »inovativnem poslovnem modelu« smo zadnja leta veliko brali, predvsem v povezavi z bogatenjem korporacij, ki dajejo prednost dobičku, ne pa varnosti in zaščiti, pa naj gre za stranke ali delavce oziroma prostore.

Nič krivi

Po vse prej kot uspešni uvedbi aplikacije za preverjanje izpolnjevanja pogojev PCT, ki naj bi ga izvajali organizatorji prireditev (aplikacijo je razvil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)), se je ponovno začelo iskanje krivca za še en vladni neuspeh. In našli so ga – kot že enkrat prej, kakopak, v informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik. Čeprav državni organ, ki ga zastopa, v inšpekcijskem postopku zoper aplikacijo še ni ničesar odredil, niti z aplikacijo nikoli ni bil uradno seznanjen.

Reševanje izgubljenih dijakov

Vpis v srednješolske izobraževalne programe je stresen že sam po sebi. Najprej izbira prave šole. Štetje točk, primerjanje ocen zadnjih treh razredov s sošolci, razbijanje glave: Je šola sploh primerna zame? Se bom zlahka vključil/a? Bom sprejet/a ali ne? Če se izkaže, da ne, je naslednji korak še bolj stresen: učenci, ki niso dosegli dovolj točk za izbrano šolo, se morajo odločiti za kar deset novih možnosti, med katerimi je kakšna zdaj gotovo manj dostopna, kot je bila na začetku, ker se je naval na šolo v drugem krogu povečal. In tako dalje. Toda za 201 slovenskega najstnika je bil ta proces letos še večja mora kot za njihove preostale vrstnike. V procesu vpisa so namreč izpadli – ni se jim uspelo vpisati na nobeno srednjo šolo, ostali so pred vrati. Kako se je to lahko zgodilo?

Bi lahko novela zakona o tujcih rešila stisko tujih študentov? 

Sprememba zakona o tujcih, ki omejuje bivanje tujcem v Sloveniji, zadeva tudi tuje študente iz tretjih držav. Prej je bilo za pridobitev dovoljenja za bivanje v Sloveniji med študijem dovolj potrdilo o zadostnih sredstvih staršev, zdaj morajo tuji študenti na začetku študijskega leta – če nameravajo zaprositi za enoletno bivanje v državi – na računu imeti 5000 evrov. Težava je preprosto rešljiva, notranje ministrstvo bi se lahko odločilo drugače interpretirati enega izmed členov zakona, zdaj pa jo bo z novim predlogom zakona poskušala reševati opozicija.

Kje si (nova) Adria Airways?

Na ljubljanskem letališču je bilo v prvem polletju letos manj kot devet odstotkov potniškega prometa iz prvega polletja leta 2019, kažejo zadnji podatki nemškega Fraporta. Letošnji promet je manjši tudi od lanskega: skozi ljubljansko letališče je šlo letos 70.011 potnikov, v istem času lani dobrih 197 tisoč, predlani, v prvem polletju predkoronskega leta 2019, pa skoraj 860 tisoč.

Kako poskrbeti, da bo digitalna družba resnično vključujoča

V tujini in pri nas uporaba spleta – in s tem družabnih omrežij – med starejšimi že več let narašča, povečevanje deleža starejših uporabnikov pa je bilo v preteklem letu še opaznejše kot doslej. Po podatkih državnega statističnega urada je leta 2020 družabna omrežja v Sloveniji uporabljala približno polovica posameznikov, starih od 55 do 64 let, in okoli četrtina tistih, starih od 65 do 74 let, kar je skoraj dvakrat toliko kot leto prej. Rednih uporabnikov spleta je še več: v starostni skupini od 55 do 64 let jih je skoraj 80 odstotkov, med starejšimi pa polovica. Mladi raziskovalec na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani Žan Lep meni, da so razlog za porast predvsem »številne prednosti, ki jih je splet prinašal v času splošne izolacije«. Opisano naraščanje števila uporabnikov spleta je po svoje seveda pozitivno, meni Lep, »čeprav ne gre brez pasti«.

Poletni knjižni plonklistek 2021

Že tradicionalno smo za vas izbrali nekaj del, bralnih vrhuncev prve polovice letošnjega leta, ki se bodo prilegli na dopustu ali doma. Da bo izbira pestrejša, smo za poletne bralne sezname prosili še tri uveljavljena imena iz sveta medijev in kulture.

Poletna bralna priporočila Mance G. Renko

Čeprav sem si še spomladi zastavila, da bom do konca poletja prebrala celoten cikel letnih časov Ali Smith (Autumn, Winter, Spring, Summer), sem ostala zataknjena v jeseni in namesto tega za začetek prebrala zadnji deli Rachel Cusk (Second Place) in Deborah Levy (Real Estate), ki sta izšli pozno spomladi. Obe moji najljubši avtorici se ukvarjata s temo doma; občutka domačnosti (kletka ali varen pristan?) in tudi samega postavljanja nepremičnine, zidov, in vloge ženske znotraj in zunaj teh zidov. Če ne marate brati v angleščini, lahko nekatere knjige obeh avtoric dobite tudi v slovenščini; posebej priporočam Ceno življenja Deborah Levy ali pa, če vam je blizu zahtevnejša, nekoliko lynchevska naracija, roman Mož, ki je videl vse. Poleg tega sem v enem dnevu začela in končala roman, prvenec, Assembly mlade britanske avtorice Natashe Brown ter manifest francoske avtorice Pauline Harmange Moi les hommes, je les déteste (Sovražim moške). Obe knjigi sta idealni za branje na dušek; kratki in učinkoviti. Prijateljica Staša mi je ravno podarila roman Fake Accounts Lauren Oyler, ki ga bom, če bo le pandemija dopuščala, vzela s seboj na morje. Dan pred mojim dopustom pa bo izšel tudi roman Sally Rooney Beautiful World, Where Are You, ki sem ga že pred meseci prednaročila na spletni strani človeka, ki se je ravno te dni izstrelil v vesolje v raketi v obliki penisa. Pri tem z nelagodjem pomislim, da sem mu v pandemičnih letih, ko ni bilo druge izbire, s svojimi knjižnimi nakupi nedvomno financirala delček te bizarne poti.

Poletna bralna priporočila Klare Širovnik

Letos sem na morju v vodo stopila trikrat. Zasluge za to, da sem preostanek dopusta preležala v senci borovca in se domov vrnila domala enako bledolična, kot sem se tja odpravila, imata Wiesław Myśliwski in njegov Traktat o luščenju fižola. Nepredstavljivo je, da se lahko srčna in čutna zgodba – z obilico filozofskih primesi – naplete okoli tako preprostega (in skorajda banalnega) opravila, kot je luščenje fižola. Pripovedovalec (in hkrati osrednji protagonist) je ostarel moški, ki skrbi za počitniško naselje, obiskovalcu pa ob luščenju razkrije svojo življenjsko zgodbo; pri tem šaljivo in pronicljivo razmišlja o svobodi, predanosti, ljubezni, ženskah, glasbi in veri.

Poletni bralni seznam Andreja Blatnika

Etgar Keret: Še zadnja zgodba in konec in Poleti že! (prevod Julija Potrč Šavli)

Ribji piar

Družbi Pristop se obeta nova kampanja. Konec julija je kmetijsko ministrstvo pod Jožetom Podgorškom ugotovilo, da je najustreznejša za nov polmilijonski trženjski posel (458.492 evrov brez DDV), povezan s promocijo lokalnih rib za hrano.