Odstopi

Sedemindvajsetega junija je dan policije, policisti ga praznujejo v spomin na vlogo, ki jo je policija odigrala pri osamosvajanju Slovenije. Upravičeno so ponosni na svoj praznik. Letos je bila osrednja slovesnost v Tacnu, kjer je zbrane nagovoril notranji minister Aleš Hojs. Takole je govoril minister: »V teh mesecih, odkar sem z vami, sem spoznal vašo neizmerno iskrenost, strokovnost in požrtvovalnost za državljane Slovenije.« Nato je policistom dejal, da od njih pričakuje veliko. »Državljani vas, tako kot slovensko vojsko in slovensko zdravstvo, vidijo na piedestalu branika njihove varnosti.« Zbrani policisti so ministrovemu nagovoru zaploskali, še posebej tisti, ki so zaradi junaških in požrtvovalnih dejanj dobili posebna priznanja.

Kaj preiskujejo kriminalisti?

Dan po razkritjih v Tarči je Ivan Gale odšel na Nacionalni preiskovalni urad. Tja je šel s svojim računalnikom, ki ga je želel izročiti. Ker so policisti imeli nekaj težav z zasegom njegovega poštnega strežnika, jim je računalnik pustil za skoraj teden dni. Kasneje so sicer kriminalisti zasegli še elektronsko pošto nekaterih drugih zaposlenih na zavodu za blagovne rezerve – toda informacije o sumu kaznivih dejanj pri nabavi zaščitne medicinske opreme so na policiji očitno imeli že pred tem, ves čas pa je bilo v središču njihove pozornosti podjetje GenePlanet. To dokazuje tudi nenavaden klic, ki ga je Gale v zvezi z GenePlanetom prejel od tedanjega generalnega direktorja policije Antona Travnerja – ta je poskušal Galeta prepričati, naj odneha.

Nacifašiste, skrite za rumenimi jopiči, je spodbudila vladajoča politika

Ena danes ikoničnih upodobitev vzpona fašizma v tridesetih letih prejšnjega stoletja je uspela režiserju filma Cabaret (1979) v zaključnem prizoru. Če so bili na začetku filma odkriti nacisti še pregnani iz mestnega kluba, je zadnji prizor posnet na deželi, kjer so domačini ob pitju piva priča spontani predstavi svetlolasega fanta, pripadnika Hitlerjeve mladine, ki se dvigne ob petju pesmi Prihodnost pripada meni. Pesem govori o lepotah narave, o mladosti. Kamera počasi drsi in pokaže njegovo svastiko, kmalu vsi pivci piva na vrtu vstanejo – le tu in tam kdo nerodno obsedi – in začno soglasno peti pesem o očetnjavi, domovini, o družini, o otrocih in ozelenelih lipah. Kdor se s to idilično sliko ne strinja, lahko odide. Zdaj še lahko. Prizor daje slutiti, da bo že kmalu drugače.

Mateja Ratej: »Tako močna je bila polarizacija med Slovenci samo še pred drugo svetovno vojno«

Ne, ne drži, da so bili borci Pohorskega bataljona neodvisni katoliško usmerjeni domoljubi. Ne drži, da sta Roman Leljak in Andrej Šiško kredibilna strokovnjaka za slovensko zgodovino. Ne drži, da so protijanševski protestniki nasledniki esesovskih kolesarskih jurišnikov. Ne drži, da so pozivi »Smrt janšizmu« klici po uboju predsednika vlade. Ne drži, da potrebujemo politično skonstruirano spravo med različnimi pogledi. In ne drži, da zagovorniki odprte in pluralne družbe uživajo v pregrešno dragih ribjih ikrah. Dr. Mateja Ratej iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), avtorica več knjig o burnih, nevarnih in marsičem prelomnih letih med svetovnima vojnama, strokovnjakinja za hitlerizem na Štajerskem, v pogovoru za Mladino znova počne tisto, kar je George Orwell označil za ključno revolucionarno dejanje – govori resnico v času laži.

Osvobojena občina Ormož

Občinski svet obmejne občine Ormož je soglasno izglasoval sklep, s katerim je obsodil delovanje Štajerske varde in drugih podobnih skupin na območju občine ter vlado in pristojne institucije hkrati pozval, naj nemudoma ukrepajo. Občina Ormož je tako postala prva slovenska občina, v kateri so tudi uradno odrekli gostoljubje paravojaški enoti, ki ne ustrahuje zgolj tujcev, pač pa tudi krajevno prebivalstvo in celo policijo.

Oklepniki, helikopterja, letalo in rakete

ZDA so država, ki v Nato, v to strateško, vojaško zavezništvo, v ostalino hladne vojne, zmeče največ denarja. Kar dve tretjini Natovih sredstev prihajata iz Washingtona. Kar je logično. ZDA so vojaška sila, a so hkrati imperij, ki izgublja svetovni primat. V številkah to pomeni, da so leta 2019 za vojsko namenile 3,42 odstotka BDP, mala Slovenija pa 1,04 odstotka, pri čemer se slovenska sredstva (in slovenski BDP) zadnja leta povečujejo. Natov namen je, da države članice za vojsko namenijo vsaj dva odstotka BDP. Slovenija naj bi ta odstotek dosegla leta 2035. Vsaj tako je bilo napisano v januarja sprejeti beli knjigi za obrambo, ki je nastala pod patronatom že skoraj pozabljenega obrambnega ministra Karla Erjavca.

Ameriški vojaki v Sloveniji?

Donald Trump že dlje grozi, da bodo ZDA spremenile zunanjo politiko, prosto po geslu America first naj bi postale izolacionistične. Tako naj bi v kratkem začele zapirati kopico oporišč, ki jih imajo na vseh koncih sveta. V Nemčiji je takšnih oporišč 41, v njih pa je 34.500 vojakov. Na vrhuncu hladne vojne je bilo v Nemčiji sicer več kot 200 ameriških vojaških oporišč.

Strah in pogum

Kulturno uredništvo TV Slovenija je v času karantene Društvo slovenskih režiserjev (DSR) prosilo, naj filmski režiserji in režiserke ustvarijo enominutne »selfi« filme, da bi jih na televiziji predvajali po Odmevih kot zadnji prispevek v rubriki Kultura.

Protiustavnost in arbitrarnost

Medtem ko je vlada od maja sproščala javno življenje, je v tem tednu sprejela ukrepe za preprečitev ponovnih izbruhov bolezni covid-19: v splošnem gre za prepoved vseh javnih zbiranj z več kot 50 udeleženci. Po zakonu o javnih zbiranjih se pravica do zbiranja uresničuje v obliki organiziranja in udeležbe na shodih in prireditvah. Medtem ko je javna prireditev organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge dejavnosti, je javni shod organizirano zbiranje oseb zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena. Zakaj je ta definicija bistvena? Ker vlada pogojno, ob pozitivnem mnenju NIJZ, dovoljuje javne prireditve z udeležbo do 500 ljudi, javnih shodov pa ne.

Pozor, snemamo!

Na vsakotedenskih petkovih protivladnih protestih ter drugih podobnih dogodkih številni policisti s seboj ves čas nosijo telesne kamere, obešene za vratom ali pritrjene na posebnih nosilcih. In snemajo udeležence protestov. Vse to pa odpira številna vprašanja, začenši s posegom v zasebnost in varovanjem osebnih podatkov.

Vlado Miheljak

3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Dva leva

Rekviem za republiko

»Zastraševanj se ne bojim. Na koncu vedno zmaga resnica.«
— Matej Tonin, Delo, 30. 6. 2020

»Kneza svojega ljudstva ne preklinjaj!«

Kakor se spodobi in je pravično, je bila na predvečer dneva državnosti v ljubljanski stolnici maša v čast domovini. Prišli so izbrani politiki in funkcionarji, v prvi vrsti sta v skladu s protokolom in osebnim prepričanjem sedela Janez Janša in njegova žena Urška Bačovnik Janša.

Slabša gledanost (in še slabši program)

»Hvala za zaupanje in za najvišjo gledanost katere od državnih proslav od leta 1991,« je na Twitterju 26. junija zapisal Igor Pirkovič, novinar TV Slovenija in človek, ki ga je Janševa vlada izbrala za scenarista državne proslave, na nacionalni televiziji predvajane v živo s Kongresnega trga v četrtek, 25. junija 2020, ob 21.10.

Zmaga amaterizma

Minuli torek smo si lahko ogledali proslavo ob dnevu državnosti, katere scenarist je bil Igor Pirkovič, novinar RTV. Proslava je potekala na ravni svečanosti ob zaključku šolskega leta večje primestne osnovne šole, scenaristove rime pa so bile vredne povprečnega petošolca. Koncepta ni bilo, razen da je vse skupaj spominjalo na oddajo Slovenski pozdrav, tokrat brez opolzkih vicev. Nastopajoči so peli narodnozabavne pesmi. Na platnu v ozadju so se vrtele slabe agencijske fotografije, ki so jih spremljali napisi s slovničnimi napakami. Bilo nam je nerodno.

Tehnologija odrešitve

S predlogom zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val epidemije koronavirusne bolezni, ki ga je vlada ta teden poslala v državni zbor, sta spet na mizi razvoj in raba mobilne aplikacije za sledenje tveganim stikom.

Virus v proračunu

Po prvih petih mesecih letos je v državni blagajni 1,27 milijarde evrov primanjkljaja, kar je na ravni celoletnih primanjkljajev v letih zadnje finančne krize. Zaradi omejitvenih ukrepov po razglasitvi epidemije 12. marca so upadli zlasti davčni prihodki. Veliko pove denimo podatek, da se je aprila in maja letos v proračun steklo devet milijonov evrov trošarin na alkohol in alkoholne pijače, v istem času lani pa 21 milijonov evrov.

Soba, v kateri se je zgodilo

Kako napisati bestseller? Trik je seveda v tem, da ni dovolj le, da ga napišeš. Ustvariti moraš tudi okolje, v katerem lahko to, kar skušaš prodati, postane bestseller. Izkoristiti moraš vsako priložnost, ki se ponuja. Priložnost dela tatu, a tudi bestseller. Pa poglejmo, kako je to storil John Bolton, nekdanji Trumpov svetovalec za nacionalno varnost. Knjiga The Room Where It Happened (Soba, v kateri se je zgodilo), ki je izšla 23. junija in v kateri popisuje svoje »spomine na Belo hišo«, kot se glasi podnaslov, je namreč orjaški bestseller – celo št. 1 na Amazonu.

»Ustavimo sovraštvo za dobiček«

Facebook, največje spletno družabno omrežje, dovoljuje širjenje lažnih novic, napačnih informacij in sovražnega govora. To seveda ni nič novega: spomnimo se denimo afere Cambridge Analytica. A zdaj, v duhu časa, ko so večja podjetja tarče ostrih kritik, če ne izrazijo javno svojih političnih stališč in moralnih vrednot, se številni veliki oglaševalci in korporacije temu upirajo: Facebooku so začasno nehali plačevati za targetirano serviranje svojih oglasov. Z bojkotom želijo doseči, da bi Facebook uvedel strožji nadzor nad širjenjem lažnih novic in sovraštva. Množični bojkot Facebooku pošilja močno sporočilo: »Njegov dobiček nikoli ne bo vreden spodbujanja sovraštva, pristranskosti, rasizma, antisemitizma in nasilja.«