• Uredništvo

    18. 11. 2018  |  Politika

    Ljubljana že v prvem krogu zavrnila politiko SDS

    Danes so po državi potekale lokalne volitve, na katerih so državljanke in državljani v svojih krajih volili županske kandidate in mestne svetnike. V Ljubljani, prestolnici Slovenije in največji občini v državi, je pričakovano ponovno zmagal zdajšnji župan Zoran Janković, prejel naj bi približno 58 odstotkov glasov. Tako kažejo vzporedne volitve Dnevnika, ki jih je za časnik pripravila agencija Ninamedia. Jankovićev osrednji tekmec, kandidat SDS Anže Logar, je za njim daleč zadaj, saj je glede na vzporedne volitve prejel komaj 30 odstotkov glasov, kar pomeni, da drugega kroga v Ljubljani ne bo. Prestolnica, ki tradicionalno voli leve kandidate, je tako ponovno zavrnila politiko Janševe stranke SDS, kljub temu, da so v bitko poslali svojega najmočnejšega kandidata. Rezultati Dnevnikovih vzporednih volitev kažejo tudi, da naj bi Janković prejel tudi največ glasov v mestnem svetu, saj je njegova lista prejela dobrih 43 odstotkov. Poraženec Logar rezultata vzporednih volitev ni želel komentirati.

  • IK, STA

    19. 11. 2018  |  Politika

    Popoviču v Kopru ni uspelo v prvem krogu

    V koprski mestni občini sta se po preštetih 99,96 odstotka glasovnic v drugi krog županskih volitev uvrstila dosedanji župan Boris Popovič (KJN) s 44,6 odstotka podpore in Aleš Bržan (LAB) s 30,5 odstotka glasov. Na tretje mesto se je s 6,4-odstotno podporo uvrstil Gašpar Gašpar Mišič (Gašpar Gašpar Mišič in skupina volivcev).

  • Darja Kocbek

    19. 11. 2018  |  Svet

    Evropska vojska je kot fatamorgana

    V govorih evropskih politikov se predlog za vzpostavitev evropske vojske vedno znova pojavi kot Deus ex Machina v starogrškem gledališču. Ko za zaplet na odru ni bilo rešitve, so vključili božanstvo, ki je samovoljno poseglo v zgodbo in izvedlo nepričakovan odrešilni obrat. Preden je nemška kanclerka Angela Merkel v torek stopila na govorniški oder v evropskem parlamentu, da bi predstavila svoj prispevek k razpravi o prihodnosti Evrope, nihče ni pričakoval, da bo ponudila kaj novega.

  • Dominik Šik Vukovič

    19. 11. 2018  |  Družba

    LGBT+ nogomet

    Konec novembra bo na legendarnem Wembleyju tekma med kluboma Stonewall FC in Wilberforce Wanderers AFC. Gre za ligaško tekmo v Middlesex County Football League Division One, enajstem nivoju angleške nogometne hierarhije. Sploh prvič v zgodovini bo na slavnem stadionu Wembley, ki sprejme 90.000 ljudi, odigrana sezonska tekma med ekipama, ki spadata v t. i. Non-league football oz. neligaški nogomet. To je pojem, s katerim v Angliji označujejo klube, ki ne nastopajo v prvih štirih nogometnih ligah, gre za klube, kjer igralci ne živijo od nogometa. Razlog za organizacijo tekme je novo partnerstvo med angleško nogometno zvezo in dobrodelno organizacijo Stonewall, ki je vodilna britanska organizacija na področju pravic LGBT+ skupnosti.

  • Damjana Kolar

    19. 11. 2018  |  Kultura

    V Ljubljani že 34. festival LGBT filma

    Med 24. novembrom in 2. decembrom bo v Ljubljani potekal 34. festival LGBT filma, na katerem bodo prikazali 26 celovečernih in 13 kratkih filmov iz 27 držav. Osrednji del programa se bo odvijal v Slovenski kinoteki, off program pa v klubskih prostorih na Metelkovi. Kot vsako leto bodo nekateri filmi predstavljeni še v Kopru, Mariboru, Bistrici ob Sotli, Idriji, na Ptuju in v Trstu. Po besedah Jasmine Šepetavc gre za "obsežno množico še nikoli videnih in kompleksnih podob LGBT+ oseb, ki se znajdejo v različnih okoliščinah, na različnih celinah, pripadajo raznolikim socialnim strukturam, to, da so LGBT+, pa je le ena od njihovih lastnosti, ki ne vodi v eno – tragično – usodo." Festival bo v Kinodvoru odprl slovenski film Posledice (r. Darko Štante), ki je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel kar pet nagrad: za najboljšo režijo, glavno moško vlogo, stransko moško vlogo, nagrado občinstva in nagrado žirije slovenskih filmskih kritikov in kritičark. 

  • Uredništvo

    16. 11. 2018  |  Politika

    Resnica o Marakeški deklaraciji

    Ker številni mediji in politiki manipulirajo z Marakeško deklaracijo in jo skušajo prikazati kot nekaj strašljivega, jo objavljamo v celoti. Na spletni strani Evropske komisije je namreč dokument, ki obsega osem stran, dostopen vsem, o njem pa smo v zadnjem času veliko pisali tudi v Mladini, denimo v uvodniku urednika z naslovom Cerar proti Cerarju in v naslovni temi Podpora človečnosti. Besedilo z naslovom Kratek spomin, v katerem pojasnjujemo, kako je prav Janša Slovenijo postavil na pravno pot k marakeški deklaraciji, pa si lahko preberete v aktualni številki Mladine.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Uvodnik

    NLB, La Toya in kroglice pregelk

    Zadnje tedne smo v redakciji Mladine sistematično zbirali informacije o prodaji NLB. Novinarsko smo poskušali razvozlati, kakšen koncept prodaje in kasnejšega upravljanja svojega preostalega deleža si je vlada zamislila.

  • Izak Košir

    16. 11. 2018  |  Družba

    Radio Mladina: Kdo se veseli dobičkov na račun slovenske neumnosti?

    Več v članku z naslovom Koline >> #Mladina46 

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/530780751&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Borut Mekina

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Politika

    Koline

    Drugi največji lastnik Nove Ljubljanske banke bo s 7,6-odstotnim deležem kmalu postal ameriški sklad Brandes Investment Partners. Ta sklad je leta 1974 ustanovil nekdanji borzni posrednik Charles Brandes, ki pa se je obrti učil pri znanem ameriškem ekonomistu Benjaminu Grahamu, učitelju vlaganja v »vrednosti«, od katerega je Brandes prevzel tudi temeljna znanja. Ena izmed bolj kontroverznih Grahamovih trditev je tista o trgu. Mnogi slovenski finančni analitiki radi ponavljajo, da cene na borzi, glede katerih se sporazumeta prodajalec in kupec, pomenijo najboljši odsev realnosti. A po Grahamu trg nikoli ne odseva prave vrednosti, temveč izkazuje zgolj kratkoročne, čustvene odzive vlagateljev. Tržne vrednosti so po njegovem iracionalne, naloga investitorja pa je, da iz neumnosti drugih kuje dobičke zase.

  • Staš Zgonik

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Družba

    Kolonizatorji okolja

    Okoljski minister Jure Leben je ta teden sprejel odstop direktorja Agencije za okolje (ARSO) Jožka Kneza, ki ga je ta ponudil po sestanku z ministrom. Razlog: Knez ni ustrezno ukrepal ob pritiskih, ki so jih bili zaposleni na ARSO vse od pomladi deležni v zvezi s postopki za izdajo dovoljenj za nadaljnji razvoj operacije črpanja zemeljskega plina v Petišovcih.

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Družba

    Barbara Rajgelj: Nekoč so bile vsega krive samske ženske, potem geji in lezbijke, pa izbrisani ... 

    Barbara Rajgelj je pravnica, docentka in raziskovalka na Fakulteti za družbene vede. Je hkrati tudi veliko več kot to, vodi recimo program ljubljanskega lokala Pritličje, ki središče mesta napolnjuje z glasbo in družbeno relevantnimi vsebinami. A Barbara Rajgelj je predvsem aktivistka, ni ji vseeno, kaj se dogaja okoli nje, in to spreminja, aktivno, neposredno. Odpira nove teme. Naslednji teden se bo recimo tudi v Pritličju zgodil Grounded, festival elektronske glasbe in kritične misli, ki se bo ukvarjal z vprašanji intime v času umetne inteligence.

  • Izak Košir

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Politika

    Koga moti Gregor Virant?

    »Imamo kandidata, ki je s preteklim delom že dokazal, da se ne ustraši izzivov, da izvrši, kar si je zadal, predvsem pa, da ima visoko moralno integriteto in da zna iskati skupna izhodišča ljudi z različnim političnim prepričanjem. To je v tem trenutku za Ljubljano zelo pomembno,« so med drugim zapisali v pismu podpore kandidatu SDS za ljubljanskega župana Anžetu Logarju, ki so ga podpisali nekateri ideologi desnice in njihovi podporniki, med katerimi najdemo kot prvopodpisanega ekonomista Rada Pezdirja pa nekdaj večnega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, hišnega zgodovinarja omenjene stranke Staneta Grando, nekdanjega Janševega superministra Žigo Turka, ljubiteljskega zgodovinarja Igorja Omerzo, libertarca Tomaža Štiha, evropskega poslanca Lojzeta Peterleta in nekatere manj znane osebnosti iz sveta kulture in politike.

  • Peter Petrovčič

    16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Politika

    Temna stran sprave

    Študijski center za narodno spravo, ki ga je pred desetimi leti ustanovila prva vlada Janeza Janše, je te dni pripravil obsežno konferenco z naslovom Temna stran meseca II. Kot pri vseh njegovih dogodkih doslej je šlo za tematsko, ideološko in tudi po imenih razpravljavcev sodeč dokaj ozek dogodek z namenom zgodovinskega revizionizma. A dejavnosti centra ves čas velikodušno financira država. Konferenco, ki je potekala kar v prostorih državnega sveta, pa je odprl predsednik republike Borut Pahor.

  • Damjana Kolar

    16. 11. 2018  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V Kurzschluss prihajata Sven Väth in Fatboy Slim, v K4 se bodo predstavili varovanci londonske založbe Critical Music Kasra Critical, novozelandski duo The Upbeats, Misanthrop, v Dvorani Gustaf pa bodo na večeru drum'n'bassa nastopili: italijanski grandmaster Akrom, DJ Cherw iz Češke in domača zasedba DJ-ev (Theejay, Kryptønite, Aniline, DJ Wooga).

  • Uredništvo

    15. 11. 2018  |  Politika

    To je naslovnica jutrišnje Mladine

    O kolinah več v 46. številki Mladine, avtor naslovnice pa je nepremagljivi Tomaž Lavrič >> #Mladina46 

  • IK

    15. 11. 2018  |  Svet

    Omejitev cen klicev znotraj EU

    Evropski parlament je včeraj v Strasbourgu potrdil začasen dogovor, sklenjen junija s Svetom Evropske unije, o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (EZEK). Za je glasovalo 584 poslancev oziroma poslank, proti 42, 50 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) pa je prejel 590 glasov za, 63 proti, 23 pa se jih je vzdržalo. Nova pravila bodo državljanom omogočila visokohitrostno povezljivost ter varne in dostopne klice znotraj EU, obenem pa telekomunikacijskim operaterjem zagotovila potrebno predvidljivost za spodbujanje vlaganj v visokohitrostni internet.

  • Damjana Kolar

    15. 11. 2018  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    Tokrat priporočamo razstavo Mesta trajnosti. Paviljoni, manifesti in kripte, ki jo je pripravila kustosinja Zdenka Badovinac, skupinsko fotografsko razstavo z naslovom Če bi Slovenija bila, na kateri se bo predstavilo 18 sodobnih slovenskih fotografov, 36. mednarodno arhitekturno konferenco Piranski dnevi arhitekture, gostovanje slovitega gledališča Maksima Gorkega iz Berlina s predstavo Heinerja Müllerja Stroj Hamlet in premiero plesno-gledališke predstave Rojstvo Venere.

  • Darja Kocbek

    14. 11. 2018  |  Družba

    Ukrepanje proti plastiki je ukrepanje proti potrošništvu

    Plastika je povsod in zdaj smo se odločili, da je zelo slaba stvar. Za marsikoga je presenečenje podatek, da je med materiali, iz katerih so narejeni današnji avtomobili in letala, okrog 50 odstotkov plastike. Več oblačil je narejenih iz najlona in poliestra, ki sta plastika, kot iz bombaža ali volne. Plastika je v lepilu za tesnenje čajnih vrečk. Plastične so igrače, drobnarije, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu, embalaža. Živimo v imperiju plastike, barvitega in vsakdanjega materiala sodobnega življenja, v Guardianu piše Stephen Buranyi.

  • IK, STA

    14. 11. 2018  |  Politika

    Je bila Alenka Bratušek glede Bandellija v brezizhodnem položaju?

    Po mnenju analitika Andraža Zorka je odstop kohezijskega ministra Marka Bandellija logična in pričakovana poteza, iz zgodbe pa tudi predsednica SAB Alenka Bratušek ne izhaja šibkejša. Premierju Marjanu Šarcu je prepustila poziv k odstopu ministra, ki ga neposredno ni branila, a je dala vedeti, da bo nekaj zahtevala v zameno, je za STA ocenil Zorko.

  • Damjana Kolar

    14. 11. 2018  |  Kultura

    Brazilska plesna senzacija ponovno v Ljubljani

    V Cankarjevem domu bo danes, 14. novembra ob 19.30 nastopila brazilska plesna senzacija Grupo Corpo pod vodstvom koreografa Rodriga Pederneirasa, ki se po petih letih vrača v Ljubljano. Skupina, ki je leta 2015 praznovala 40-letnico delovanja, se bo predstavila s plesnim diptihom Plesna simfonija in Vrtenje. Preko plesa skupina razkriva vse vidike Brazilije: njeno preteklost in prihodnost, visoko in popularno kulturo, tuje vplive in lokalni pridih ter pri tem ustvari enkraten spoj afrobrazilske senzualnosti, baletne miline in sodobne gledališke ekstravagance.

  • IK, STA

    13. 11. 2018  |  Politika

    Angela Merkel: "Nacionalizem v Evropi ne sme več dobiti priložnosti"

    Nemška kanclerka Angela Merkel je danes v Evropskem parlamentu v Strasbourgu izpostavila pomen solidarnosti in enotnosti Evropske unije. Zavzela se je tudi za vzpostavitev prave evropske vojske, v razpravi z evroposlanci o prihodnosti Evrope pa med drugim branila svojo migracijsko politiko. Požela je aplavz, a tudi vzklike nasprotovanja evroskeptikov.

  • Darja Kocbek

    13. 11. 2018  |  Družba

    Pajdaški kapitalizem ni rezultat socialistične mentalitete

    Na Hrvaškem sta razpravo o pajdaškem kapitalizmu v zadnjem času ogreli dve knjigi o Agrokorju. Nekdanja podpredsednica hrvaške vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić je napisala knjigo Agrokor: Slom ortačkog kapitalizma in filozof politike in novinar Željko Ivanković knjigo Slučaj Agrokor: Privatizacija i crony kapitalizam. 

  • Damjana Kolar

    13. 11. 2018  |  Kultura

    Čezmejni projekt sodobnih umetniških praks

    V Novi Gorici in Gorici bo od 16. do 23. novembra v organizaciji Kulturnega doma Nova Gorica potekal 19. mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint, ki se je uveljavil kot eden najpomembnejših festivalov intermedijskih umetnosti v Sloveniji. Letošnjo edicijo festivala pod naslovom Inteligentni opazovalec, na kateri sodeluje 26 umetnikov oz. skupin, je pripravila kuratorska skupina BridA/Tom Kerševan, Sendi Mango, Jurij Pavlica, ki je nastala med študijem na beneški Akademiji lepih umetnosti leta 1996.

  • Izak Košir

    12. 11. 2018  |  Družba

    Transspolne osebe v Sloveniji imajo dovolj čakanja na ureditev pravnega položaja

    Jutri, v torek, 13. novembra, bo pod sloganom Dovolj čakanja potekala že peta TransMisija, osrednji dogodek za tematike transspolnosti v Sloveniji, ki jo organizira zavod TransAkcija. Zbor shoda bo ob 15. uri v ljubljanskem Argentinskem parku, sledila bosta nagovor pred ministrstvom za notranje zadeve in ministrstvom za zdravje, ob 16. uri pa bo končna postaja Prešernov trg. Ob 18. uri bo v okviru dogodka v Pritličju potekal TransMic, kjer se bodo odru zvrstile_i transspolne osebe in njihovi zaveznice_ki. Svoje misli in sporočila lahko z občinstvom deli kdor koli, osrednja tema pa bo seveda transspolnost, torej življenja in človekove pravice transspolnih oseb.

  • Darja Kocbek

    12. 11. 2018  |  Politika

    ZDA nujno potrebujejo mednarodne opazovalce izvedbe volitev

    Urad za demokratične institucije in človekove pravice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v Washingtonu je objavil vmesno poročilo pred vmesnimi volitvami, ki so jih v tem tednu imeli v ZDA. To poročilo po oceni novinarja spletne strani Intercept Mehdija Hasana ni prijetno branje. V njem je med drugim mogoče prebrati, da je za državljane, ki želijo uveljaviti svojo volilno pravico, veliko ovir, še posebej za pripadnike rasnih manjšin.

  • Damjana Kolar

    12. 11. 2018  |  Kultura

    Sodobna japonska kinematografija

    V Kinu Bežigrad bo med 12. in 16. novembrom v sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske v Ljubljani potekal Teden japonskega filma. Na ogled bodo štirje filmi različnih žanrov sodobne japonske kinematografije, ki so jih posneli režiserji mlajše generacije.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Uvodnik

    Cerar proti Cerarju

    »Slovenija je spomladi letos podprla globalni dogovor Združenih narodov o migracijah, ki naj bi ga sprejeli decembra v Marakešu v Maroku. Zdaj pa so se pojavile spremenjene okoliščine. Slovenija mora vsak dan skrbeti, da so njene meje, še posebno schengenska meja s Hrvaško, budno varovane … da ohranimo tu način življenja, kot ga imamo, evropski način življenja.«
    —Zunanji minister Miro Cerar, 6. novembra 2018

  • Jure Trampuš

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Družba

    Pravica ali grožnja?

    Ko je bila Samra Dervišević stara 17 let, se je odločila, da se pokrije s hidžabom, islamskim pokrivalom, ki zakriva lase, obraza pa ne. Samra Dervišević izvira iz verne družine, njeni starši so redno molili, že od mladih nog je obiskovala verouk. Ko je dopolnila 18 let, je stopila korak dlje, začela je nositi rokavice in nikab, obleko, ki zakrije vse telo, vidne ostanejo samo oči. »V tem obdobju življenja me je močno zanimala duhovnost. Začela sem spoznavati, kakšne cilje imam v življenju in kaj me zanima, imela sem občutek, da je moje življenje nepopolno, da mu nekaj manjka. Začela sem spoznavati svojo vero islam, veliko sem brala. Zame je zakrivanje vrhunec predanosti Bogu in krona mojih prepričanj, mojega verovanja. Predstavlja mojo osebnost, lastnost. Je vzrok moje sreče,« pravi.