• Jure Trampuš

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Pedagogika trpljenja

    Na eni izmed slovenskih šol so te dni prvošolčki pisali preizkus iz matematike. Lep, prijazen, didaktično zanimiv, barvit, z metuljčki, račkami, labirintom, žogicami, polžki. Namen preizkusa je bilo ugotoviti, ali otroci v prvi polovici šolskega leta dosegajo določeno raven znanja. Torej, ali znajo šteti do pet, ali znajo primerjati številke, ali prepoznajo pravila v slikovnem in geometrijskem vzorcu in podobno. Avtorji pisnega ocenjevanja so se potrudili, da je bil test prijazen do prvošolčkov. Res je bil. Test pa ima eno napako. Zelo obsežen je, dolg je šest strani, vsebuje 13 različnih nalog, samo naloga, kjer se preverja znanje v seštevanju in odštevanju števil, vsebuje 10 računov. Res preveč za šestletnike? Težko reči, a pred štirimi leti je na isti šoli podoben test za prvošolčke obsegal zgolj štiri strani, tudi zahtevanih standardov znanja je bilo manj.

  • Jure Trampuš

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Dr. Ljubica Marjanovič Umek: Starši soustvarjajo utrujene otroke

    Ljubica Marjanovič Umek velja za eno izmed snovalk devetletke, še danes je članica strokovnega Sveta za splošno izobraževanje. Nad tem, kar je nastalo iz »njene devetletke«, bila je namreč med ključnimi snovalci šolske prenove s konca devetdesetih let, ni navdušena. Prav tako ni navdušena nad vlogo, ki so jo v šoli prevzeli starši.

  • Staš Zgonik

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Grimsove krivulje

    Poslanec SDS Branko Grims v boju proti migracijam kategorično zavrača vse argumente o potrebi po zmerni migracijski politiki. Posebej pa mu v zadnjem času pritisk dvigne povezovanje povečane stopnje migracij s podnebnimi spremembami. Decembra lani je na okrogli mizi o migracijah v Kranju izrekel zdaj že legendarne besede: »Govorjenje o segrevanju zemlje je velika laž. Sem geolog in vem, da temu ni tako. Zemlja se v resnici ohlaja. Črni panter, simbol Karantanije, je izumrl, ker se podnebje v Evropi ohlaja, saj je črni panter bil navajen na bolj toplo podnebje.«

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Milosavljević: Kakšen je smisel strogih pravil, ki se jih mora držati Mladina, če na Facebooku teh omejitev ni?

    Leto 2019 bo brez dvoma minilo v znamenju velikih sprememb na področju medijev. Nekatere države napovedujejo digitalni davek za spletne informacijske gigante, stranski učinki izjemne koncentracije moči, združene v Googlu ali Facebooku, so vse bolj očitne, uveljavljati se bodo začela nova, strožja pravila o zaščiti osebnih podatkov in avtorskih pravicah. Slovenija, kot pravi naš intervjuvanec, dr. Marko Milosavljević, s katedre za novinarstvo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, za zdaj caplja daleč zadaj. Za začetek mora pospraviti še staro šaro: predpotopno medijsko zakonodajo, napisano še v času pred internetno revolucijo. Pa čeprav so učinki interneta na medije v majhni Sloveniji precej usodnejši kot v večjih državah.

  • Uredništvo

    1. 2. 2019  |  Kultura

    Kobal: Ni šlo za finančno stisko, temveč za psihološko

    Igralec, prevajalec in režiser Boris Kobal je po izbruhu afere s plagiatorstvom po pismu, ki si ga lahko preberete na tej povezavi, prvič spregovoril za medije, in sicer za oddajo Argument na Planet TV. Med drugim je povedal, da se je z lastniki avtorskih pravic pokojnega italijanskega avtorja, katerega delo je prepisal, dogovoril in dobil uradno dovoljenje, da predstavo trži kot prevod. Ob tem je oškodovanemu celjskemu gledališču ponudil deset brezplačnih predstav, za katere je dejal, da jih "časti". Kobal je v pogovoru dejal, da ga je do plagiatorstva pripeljalo obdobje mešanice depresije, jeze in razočaranja, tudi nad samim seboj, To, kar se je zgodilo, pa ni bila posledica finančne stiske, je dejal. "Nikakor ne! Teh 13.000 evrov, kolikor so mi jih ponudili, sem pokasiral in lahko tudi dokažem, da so ostali na mojem računu in se jih nisem niti dotaknil. In sem jih, seveda, tudi vrnil v celoti," je za Planet TV pojasnil Kobal, ki ki bo konec tedna prvič po aferi znova stal na gledališkem odru in (kot je poudaril) poskušal ljudi znova nasmejati.

  • Izak Košir

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Politika

    Za brezplačen javni prevoz?

    Ljubljanska občina je predlagala, da bi se za 10 centov dvignila cena enkratne vozovnice javnega potniškega prometa LPP. Novost bi bila tudi, da bi bila potnicam in potnikom na voljo letna vozovnica v vrednosti 365 evrov (in letna upokojenska za 220 evrov), v mestnem središču pa bi podražili tudi parkirnine.

  • Marjan Horvat

    1. 2. 2019  |  Mladina 5  |  Družba

    Nič več »Za dom spremni«?

    Novembra 2013 je hrvaški reprezentant Josip Šimunić, po koncu nogometne tekme med Hrvaško in Islandijo na zagrebškem stadionu Maksimir, prevzel uradni mikrofon in z dvignjeno roko trikrat zaklical »Za dom ...«, občinstvo pa se je vsakokrat odzvalo z gromovitim »... spremni.« Šimuniću je dve leti pozneje prekrškovno sodišče naložilo globo v višini 700 evrov z utemeljitvijo, da ta vzklik »spodbuja sovraštvo na osnovi rasne, nacionalne, regionalne ali religiozne pripadnosti«, saj so ga uporabljali kot uradni pozdrav v ustaški NDH.

  • Damjana Kolar

    1. 2. 2019  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V K4 bodo v okviru MENT Ljubljana Batu_music, Lawrence Le Doux, JANKA. Bar: Mistakes, TizTiz, Staša, Krilc, v Gala hali pa se bodo predstavili DJ-ji ruske založbe Hyperboloid Records: A. Fruit, BAD ZU, Raumskaya, Sergey Saburov, Summer Of Haze.

  • Matjaž Zajec

    31. 1. 2019  |  Kultura

    Ob smrti enega od najpomembnejših filmskih avtorjev

    Ena izmed žalosti ob razpadu nekdaj naše skupne države je bilo s strani dela aktualne politike radikalno zanikanje večine vsega, kar je v prejšnjih časih povezovalo heterogen kulturni prostor, predvsem pa zanikanje sorodnosti razmišljanj intelektualcev in umetnikov, ki so različnostim navkljub oblikovali enoten miselni prostor.Intelektualci in ustvarjalci največkrat niso nasedali političnim manipulacijam, ki so, na primer, tlačile v isti koš različnosti, v primeru filmske ustvarjalnosti z nalepljeno etiketo črnega vala. In ta etiketa naj bi ideološko onemogočila svobodomiselno filmsko (in drugo) ustvarjalnost in jo anatemizirala s Šuvarjevo Belo knjigo (1972). Ta ideološki konstruk naj bi predstavljal za partijske ideologe teoretično izhodišče za obračunavanje z ideološko neprimernimi idejami in iskanja prostorov za svobodno ustvarjanje. Po Leninovi sintagmi, da je film najpomembnejši med vsemi umetnostmi, so partijski kadri namenjali posebno pozornost filmski ustvarjalnosti. Filme je potrebno spremljati in ocenjevati še posebej pozorno in ena izmed avtoritet je bil veliki ljubitelj vestrnov Tito, ki si je pred projekcijami na festivalu v Pulju ogledal (in ocenil) jugoslovansko filmsko proizvodnjo.

  • Darja Kocbek

    31. 1. 2019  |  Politika

    Žižek: Včasih edina pot za rešitev konflikta ni iskanje kompromisa, ampak zaostritev stališča

    V začetku leta je skupina 30 pisateljev, zgodovinarjev, Nobelovcev, med katerimi so Bernard-Henri Lévy, Milan Kundera, Salman Rushdie, Orhan Pamuk, Mario Vargas Llosa in Adam Michnik, v več časopisih objavila manifest v katerem navajajo, da Evropa kot ideja "razpada pred našimi očmi".

  • Uredništvo

    31. 1. 2019  |  Družba

    To je naslovnica jutrišnje Mladine

    Jutri izide nova Mladina! O pedagogiki trpljenja, trpečih starših, učiteljih in učencih je pisal Jure Trampuš. Več jutri na vseh prodajnih mestih in tudi na naši spletni strani. #Mladina5

  • IK, STA

    30. 1. 2019  |  Kultura

    Kobal prekinil molk: Da sem prevedel delo drugega avtorja in se podpisal s svojim imenom, ni bilo prav

    Igralec, prevajalec in režiser Boris Kobal, zoper katerega je Slovensko ljudsko gledališče (SLG) Celje podalo kazensko ovadbo zaradi plagiata komedije Profesionalci espe, je danes naSlovensko tiskovno agencijo (STA) poslal svoje opravičilo in tako prekinil molk. Kot je zapisal, ga je k temu prignala huda osebna stiska, v kateri se je znašel.

  • Uredništvo

    29. 1. 2019  |  Politika

    Šarec Janši: Zakaj vam je nerodno priznati, da ste bili član Zveze komunistov, veste vi

    Predsednik vlade Marjan Šarec je na seji Državnega zbora (DZ) zavrnil očitke, ki so jih v predlogu ustavne obtožbe nanj naslovili v strankah SDS in SNS. "Ne bodite v skrbeh, odločbe ustavnega sodišča o financiranju javno veljavnih programov osnovnošolskega izobraževanja ne bomo ignorirali," je zagotovil premier. Nato pa je ugotavljal, da predlagatelji ustavne obtožbe nenehno ponavljajo in obračajo nekaj istih stavkov, večkrat pa spomnijo tudi na besede, ki jih je izrekel v času kampanje pred predsedniškimi volitvami, češ da je vse sodbe treba spoštovati, če hočemo dati signal, da spoštujemo sodišča. "Slovenske javne šole so dobre. Ne govorim na pamet, pač pa to kažejo rezultati mednarodnih raziskav," je poudaril predsednik vlade.

  • Damjana Kolar

    31. 1. 2019  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje

    Tokrat priporočamo premiero angažirane drame o strahu Za blagor vseh ljudi, ki jo je italijanski režiser, igralec in dramatik Francesco Randazzo napisal po resničnem dogodku, pregledno slikarsko razstavo z naslovom Čas brez nedolžnosti - Novejše slikarstvo v Sloveniji, nastop pianista Bojana Goriška, ki bo predstavil klavirske etide ameriškega skladatelja Philippa Glassa.

  • Uredništvo

    30. 1. 2019  |  Politika

    Na ministrstvu za kulturo poteka policijska preiskava 

    Po naših neuradnih in zanesljivih informacijah danes na ministrstvu za kulturo poteka policijska preiskava, v kateri policisti zbirajo dokaze o domnevnem mobingu, ki je s položaja odnesel tudi ministra za kulturo Dejana Prešička, ki so mu nekateri zaposleni očitali neprimeren pristop ter glede tega obvestili tudi javnost. Preiskovalci naj bi zasliševali tako vpletene kot tudi priče. 

  • Zakaj ni vsa slovenska košarka kot Luka Dončić?

    V Sloveniji bo potrebno odpreti debato o stanju in razvoju košarke. Kljub osvojitvi zlate medalje na moškem evropskem prvenstvu leta 2017, se je raven klubske košarke v preteklih dveh letih občutno znižala. Seveda se ta upad v kakovosti ni zgodil čez noč, a razkorak z Evropo in regijo se iz sezone v sezono povečuje. Razlogov za stagnacijo in postopno nazadovanje slovenske košarke pa je več.

  • Damjana Kolar

    30. 1. 2019  |  Kultura

    Kako narediti glasbene konference spet velike

    Od 30. januarja do 1. februarja bo na 17 ljubljanskih prizoriščih potekala peta edicija glasbenega festivala in konference MENT Ljubljana, ki je bil na začetku leta izbran za najboljši manjši in klubski festival v Evropi. Letošnji festival bo postregel s 75 nastopajočimi, ki prihajajo iz 27 držav, ustaljenim koncertnim prizoriščem pa se letos pridružuje še Ljubljanski grad. Konferenčni del festivala bo ponudil vpogled v neskončne možnosti kitajskega glasbenega trga in raziskoval pomen butičnih festivalov, trajnosti, zelenosti in nenazadnje enakosti.

  • Uredništvo

    29. 1. 2019  |  Politika

    Tomaž Lisec in vrh ledene dobe

    V včerajšnji oddaji Odmevi na nacionalni televiziji so o odstopu ministra za kulturo Dejana Prešička spregovorili poslanci Jožef Horvat (NSi), Robert Pavšič (LMŠ), Matjaž Han (SD) in Tomaž Lisec (SDS). Slednji, znan po takšnih in drugačnih kiksih, je znova presenetil, ko je kar dvakrat v oddaji uporabil besedno zvezo "vrh ledene dobe". Morda je mislil na "vrh ledene gore"? A to so zgolj naše domneve. 

  • Darja Kocbek

    29. 1. 2019  |  Družba

    Bi poljsko govedino? Ne, hvala!

    Na Poljskem so preiskovalni novinarji s skritimi kamerami posneli, kako v klavnice tihotapijo bolno govedo. Iz posnetkov je razvidno, da te živali koljejo ponoči, brez prisotnosti veterinarja, delavci s trupel živali odstranjujejo tumorje in druge znake, ki kažejo, da so bile živali bolne, poroča Guardian. Strokovnjaki, ki so si posnetke ogledali, pravijo, da ta goljufija predstavlja veliko tveganje za zdravje ljudi, zato so poljsko vlado pozvali, naj hitro ukrepa in o goljufijah obvesti druge članice EU. Poljska je velika izvoznica mesa. Poljsko meso je naprodaj tudi v trgovinah v Sloveniji.

  • Uredništvo

    29. 1. 2019  |  Politika

    Janković bo iz prostorov izselil Nova24TV

    Na Linhartovi 13 bodo kmalu vse izpostave upravne enote Ljubljana. Zdajšnjih najemniki bodo tako morali najti nove lokacije, poroča današnje Delo. Ljubljanska upravna enota (UE) bo namreč še letos namesto na šestih lokacijah delovala zgolj na dveh – na Linhartovi 13 in na Tobačni ulici. Kot poroča Delo se bodo državni uradniki in novi najemniki prostorov v stavbo za Bežigradom predvidoma selili jeseni. Med številnimi najemniki, ki bodo v prihodnjih mesecih morali poiskati nove prostore na drugih lokacijah, je tudi Nova24TV, nekdaj televizija stranke SDS, ki danes deluje pod okriljem medijskega impreija madžarskega predsednika Viktorja Orbana.

  • IK, STA

    29. 1. 2019  |  Družba

    Previdno s hitrimi krediti!

    Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) zadnje čase opažajo vse več oglasov za hitre potrošniške kredite, zato opozarjajo, da je tudi pred najemom hitrega kredita nujen premislek. "Hitri krediti potrošnikom prinašajo dodatna tveganja, zato se je tudi v tem primeru treba odločiti preudarno in informirano," opozarja Alina Meško iz ZPS. 

  • Damjana Kolar

    29. 1. 2019  |  Kultura

    Umetnik, ki nastavlja ogledalo slovenski politiki in cerkvi

    V Mestni galeriji Ljubljana bodo 30. januarja ob 19.00 odprli retrospektivno razstavo angažiranega stripa Iztoka Sitarja z naslovom Pod rdečo zvezdo, na kateri bo predstavljen njegov obsežni stripovski opus petintridesetletnega ustvarjanja z izborom osmih stripovskih albumov, v katerih je dosegel osebno likovno in besedno izpovedno zrelost: Sperma in kri (1990), Ženska, ki se ljubi z mačkom (1998), Črni možje, bele kosti (1999), 4000 (2001), Zgodba o Bogu (2004), Glave (2006), Dnevnik Ane Tank (2008) in Čudaki ljubijo drugače (2014). Kustos razstave: dr. Sarival Sosič.

  • IK, STA

    28. 1. 2019  |  Politika

    Violeta Tomić ena od dveh vodilnih kandidatov Evropske levice 

    Evropska levica je imenovala slovensko poslanko Levice Violeto Tomić za vodilno kandidatko na majskih volitvah v Evropski parlament. Poleg nje bo eden od dveh vodilnih kandidatov tudi Nico Cue, nekdanji generalni sekretar Zveze kovinarjev Belgije (MWB-FTGB), so sporočili iz Stranke Evropska levica. Vodilna kandidata za evropske volitve so imenovali na zasedanju izvršnega odbora Stranke Evropske levice, ki je konec tedna potekalo v Bruslju. Na volitvah bodo nastopili s programom, ki se bo zavzemal za progresiven izhod iz krize. 

  • IK, STA

    28. 1. 2019  |  Politika

    Premier Šarec sprejel Prešičkov odstop s položaja ministra za kulturo

    Premier Marjan Šarec je sprejel odstop ministra za kulturo Dejana Prešička, želi pa, da odideta tudi državna sekretarja. Ob tem je spomnil na nekatere dosežke ministra oziroma stvari, ki jih je minister premaknil, a ocenil, da so odnosi na ministrstvu skrhani do te mere, da si ne zna predstavljati, kako bi lahko dosedanja zasedba delala naprej.

  • Uredništvo

    28. 1. 2019  |  Politika

    Prešičku so nekateri kulturniki in kulturnice stopili v bran

    "S slabo vestjo, ker tega nisem storil že prej, se na slovensko javnost obračam s svojim razmišljanjem glede sramotnega medijskega linča ministra za kulturo Republike Slovenije, Dejana Prešička, kateremu smo te dni priča," začenja svoje javno pismo, v katerem izraža svojo podporo aktualnemu kulturnemu ministru Dejanu Prešičku, Matjaž Drevenšek. Kot kaže ni edini, saj so mu, kot je razvidno v poslanem sporočilu, podporo ponudili tudi številni drugi podpisniki in podpisnice. 

  • Darja Kocbek

    28. 1. 2019  |  Družba

    Na vrsti je avtomatizacija ljudi

    Živimo v času najbolj korenitih sprememb našega informacijskega okolja, odkar je leta 1439 Gutenberg iznašel tisk. Problem življenja v času prelomnih sprememb je, da ni mogoče videti, kaj se dogaja na dolgi rok. Tisk je oblikoval in spremenil družbo za prihodnih 400 let, toda leta 1495 nihče ni mogel predvideti, da bo ta tehnologinja med drugim spodbudila reformacijo in spodkopala avtoriteto mogočne katoliške cerkve, omogočila razvoj sodobne znanosti in različnih poklicev in industrij, spremenila naše možgane, ukinila otroštvo, v Guardianu piše John Naughton.

  • Damjana Kolar

    28. 1. 2019  |  Kultura

    Priročnik za temnopolte popotnike

    Od 31. januarja dalje bo v Koloseju na ogled biografska komična drama Zelena kniga v režiji Petra Farrellyja, ki je dobila 3 zlate globuse: za film (muzikal ali komedija), stransko moško vlogo in scenarij ter 5 nominacij za nagrado oskar. V filmu, posnetem po resnični zgodbi, postane neotesani redar italijanskega porekla voznik afroameriškega klasičnega pianista na turneji po ameriškem jugu šestdesetih let.

  • IK, STA

    27. 1. 2019  |  Politika

    Prešiček Šarcu ponudil svoj odstop

    Minister za kulturo Dejan Prešiček je danes predsedniku vlade Marjanu Šarcu posredoval pismo, v katerem je ponudil svoj odstop z ministrskega položaja, so sporočili z ministrstva za kulturo. Premier Šarec bo svojo odločitev glede ministra sporočil na ponedeljkovi novinarski konferenci.

  • Uredništvo

    27. 1. 2019  |  Politika

    Milan Kučan: Obramba sovražnega govora ogroža pravico govora in vse druge politične pravice

    Prvi predsednik samostojne Slovenija Milan Kučan je danes v Cerknem spregovoroil ob obletnici pobojev partizanov na Brdcih in v Lajšah. Začel je z besedami komandanta IX. korpusa Lada Ambrožiča Novljana, ki je o grozodejstvih, ki so se dogajale, dejal sledeče: »Pravijo, da so se dogajale strašne stvari. Kaj drugega pa je vojna, če ne strašna stvar?« 

  • Borut Mekina

    25. 1. 2019  |  Mladina 4  |  Ekonomija

    Za lastnike kapitala rekordno leto. Pa za vas?

    Angleška človekoljubna organizacija Oxfam je ta teden, pred začetkom Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu, opozorila na vedno večjo razliko med revnimi in bogatimi. Leta 2018, je zapisala, se je premoženje milijarderjev povečalo za približno 12 odstotkov. Oxfam je zato države pozval k učinkovitejši obdavčitvi korporacij in premoženja in k povečanju javnih naložb. Ker lahko dostopnejši šolstvo, zdravstvo in socialna varnost bistveno pripomorejo k zmanjšanju revščine in družbene neenakosti. Ali to drži tudi za Slovenijo?