-
7. 3. 2018 | Kultura
"Pogrešati je to, kar čutiš, kadar nečesa ni"
-
Eva Vrtačič, angažirana antropologinja
Dr. Eva Vrtačič je asistentka na Fakulteti za družbene vede, sodeluje pri predmetih socialna in politična antropologija ter informacijske kulture in subkulture. Je soustanoviteljica inštituta Danes je nov dan, ki je med drugim razvil Parlameter, internetno orodje za lažje spremljanje dela v državnem zboru. Aktivna je v hišnem sindikatu na fakulteti. Nekoč je delala na Radiu Študent. Zase pravi, da poleg drugega rada igra igre, bere, še raje pleza, se potaplja na vdih in goji kulturo lenobe, predvsem pa jo motijo iztirjeni svet in vse nepravičnosti, ki jih ta povzroča.
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Kultura
Maja Smrekar, prejemnica mednarodne nagrade zlata nika
Umetnica Maja Smrekar (rojena leta 1978 v Brežicah) je maja letos na festivalu Ars Electronica prejela zlato niko, najodmevnejšo nagrado na področju medijske umetnosti ter njenih stikov s tehnologijo, znanostjo in humanistiko. V kategoriji »hibridne umetnosti« jo je dobila za serijo projektov pod imenom K-9_topologija, ki jih je v sodelovanju z biologi, genetiki in drugimi znanstveniki ustvarila v zadnjih letih.
-
30. 6. 2017 | Družba
Anja Golob je pesnica, ki poezijo ne le piše, temveč jo živi. Kar je vse prej kot lahko, kajti v njenih pesmih ni kompromisov, le najčistejša volja do življenja. Hrepeneti po življenju pa v časih Donalda Trumpa, žice na mejah in umirajočega planeta pomeni hrepeneti po revoluciji. In njene pesmi so dovolj ostre, da zarežejo v gnilo tkivo kapitalizma, njena dejanja pa odpirajo konkretne alternative. Ko ni šlo več naprej, je skupaj s somišljenicami naredila pot in ustanovila lastno založbo. Vmes je prejela dve Jenkovi nagradi in se s svojo poezijo prebila na tuje trge – vendar v nasprotju z množico »novih« obrazov in samo(p)oklicanih glasov žrtvovane generacije prehoda še zdaleč nima ambicije postati blagovna znamka.
-
7. 3. 2018 | Kultura
-
Ana Pepelnik, pesnica in prevajalka
Ena najbolj prepoznavnih slovenskih pesnic s prirojeno pesniškim imenom, Ana Pepelnik (letnik 1979), se je svoji pesniški usodi skoraj izmuznila. Malo je manjkalo, pa bi postala biologinja ali igralka. Še sreča, da so pred maturo zamenjali njeno najljubšo profesorico in zato na maturi ni izbrala biologije. In še sreča, da so jo zavrnili na sprejemnih izpitih za dramsko igro. Potem je sicer dve leti igrala v amaterskem Šentjakobskem gledališču, delala v prodajalni lesenih igrač in pomagala pri mami v kemijskem laboratoriju, a medtem pisala pesmi. Morda prav zato, ker ji je profesorica slovenščine Marjetka Krapež na ljubljanski Gimnaziji Vič povedala, da so njeni zgoščeni, abstraktni dnevniški zapisi pesmi. In pa zaradi profesorja nemščine, ki je pripovedoval o viharništvu in Goetheju in na glas prebral njen esej o Trpljenju mladega Wertherja. (Bila je vesela, čeprav so jo sošolci zafrkavali.) Na koncu je izbrala študij primerjalne književnosti, začela svoje pesmi brati na literarnih večerih in jih objavljati. Že njen pesniški prvenec Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo (2007) je bil nominiran za nagrado za najboljši prvenec. Za tem je izdala še štiri pesniške zbirke, vsaki dve leti eno.
-
Ana Pandur, plesalka in performerka
Odkar pomni, je hotela plesati. In bolj ali manj vse življenje ves čas pleše. Lani na primer ni plesala edino poleti med dopustom, kakih deset dni. Ples je takrat nadomestila s tekom. Da lahko pleše flamenko, ki se mu posveča že več kot poldrugo desetletje, za preživetje deluje tudi kot koreografinja, gledališka performerka in plesna pedagoginja.
-
8. 12. 2017 | Mladina 49 | Kultura | Portret
V začetku osemdesetih let Ljubljana še diši po kinu. Videoteke, DVD-ji in torrenti neslišno prežijo na nesluteno prihodnost. Osnovnošolka Varja Močnik s prijateljico po pouku teče čez mestna dvorišča in vrtove, da bi ujela kakšno od filmskih projekcij. Stoji pri blagajni, živčno se prestopa v upanju na tretjega gledalca. Tri prodane vstopnice pomenijo, da bodo film zavrteli. Mogoče novega Carpenterja ali Spielberga. Na televiziji ta čas kraljujejo vesterni in klasike, med drugim Pločevinasti boben. Ti filmi šolarki Varji pustijo brazgotine, krasne brazgotine. Zaljubi se v film Bilo je nekoč na Divjem zahodu in si želi, da bi bili ljudje resnično takšni – srčni in plemeniti, četudi označeni za zadnje izmečke družbe.
-
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Kultura | Portret
Suzana Tratnik, pisateljica in borka
Iskanje identitete v času odraščanja, zlasti strah, negotovost in hkrati neizmeren pogum iščočih se ljudi, ki so drugačni, so stalnica v njenih knjižnih delih. Takšne zahtevne in občutljive teme zna s sočnim jezikom, črpajoč z različnih jezikovnih registrov, in s prefinjenim humorjem in (samo)ironijo, približati bralcem, ne da bi se njeno sporočilo o tem, da »vse, kar narediš, naredi zase, ne glede na tuje grožnje ali obljube«, izgubilo. S takšnim pristopom se teme drugačnosti, predvsem drugačne spolne usmerjenosti, loteva že od svojega odmevnega romanesknega prvenca, Ime mi je Damijan, ki je bil po izidu leta 2001 preveden v tuje jezike, leta 2014 pa so to knjigo v projektu Rastem s knjigo dobili vsi dijaki prvih letnikov srednjih šol. V opomin o drugačnih in morda za pogum v iskanju lastne življenjske poti.
-
8. 3. 2018 | Kultura
Konec slovenskega vrhunskega zborovstva ?
Trend opuščanja finančne podpore vrhunski zborovski dejavnosti s strani Ministrstva za kulturo se je začel že pred leti, pred štirimi leti je bil v sofinanciranje sprejet samo še en zbor iz nabora izjemnih zasedb z vidnimi in jasno merljivimi mednarodnimi uspehi. Letos je z rezultatom štiriletnega javnega razpisa sofinanciranja javnih kulturnih programov trend dosegel skrajno točko s popolnim izbrisom celotne dejavnosti iz sofinanciranih programov, kar je v popolnem nesoglasju z vrhunskimi dosežki na tem področju.
-
8. 3. 2018 | Kultura
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote
Tokrat priporočamo premiero opere ameriškega skladatelja Philipa Glassa Lepotica in zver, ki je nastala po istoimenskem filmu Jeana Cocteauja, premiero performansa Vie Negative z naslovom 365padcev, v katerem se bodo Grega Zorc, Vito Weis, Kristina Aleksova, Anita Wach, Nataša Živković in Loup Abramovici prepustili silam gravitacije in lovili ravnotežje med smehom in solzami, zaključek festivala Literature sveta - Fabula, na katerem se bo predstavila gansko-nigerijska avtorica Taiye Selasi, premiero filma Žarek v srcu, posnetega po navdihu knjige Fragmenti ljubezenskega diskurza Rolanda Barthesa, premiero predstave Bare Kolenc Metamorfoze 4°: Črne luknje, ki se navdihuje v resnični življenjski zgodbi vrhunskega znanstvenika osnovnih delcev, ki so ga poimenovali Hippolyte Negrouche.
-
7. 3. 2018 | Družba
Revščina današnjih delavcev v Sloveniji bo tepla še njihove pravnuke
Revščino je veliko težje izkoreniniti, kot je veljalo do zdaj. Še pravnuki, ki izhajajo iz premožnih in bolj izobraženih družin imajo večje možnosti, da bodo imeli visok socialni položaj, je po poročanju die Zeit pokazala raziskava gospodarskega inštituta na univerzi Madrid. Posledic revščine družine torej ne občutijo le otroci in vnuki, ampak še pravnuki.
-
7. 3. 2018 | Kultura
Francoska revolucija in Dantonova smrt
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega bodo 8. marca ob 20.00 premierno uprizorili dramo Dantonova smrt, nemškega dramatika Georga Büchnerja v režiji Aleksandra Popovskega. Po avtorjevih besedah ne gre le za dramo o francoski revoluciji in obračunu med Dantonom in Robespierrom, temveč predvsem dramo o večnih in nikoli do konca razrešenih vprašanjih - o življenju, morali, smislu in etiki. Dantonova smrt, ki vsebuje izseke iz zgodovinskih političnih govorov in jo zato štejemo med zgodnje predstavnice dokumentarne dramatike, je bila ob prvi izdaji močno cenzurirana. Premierno je bila uprizorjena šele leta 1902, skoraj 70 let po Büchnerjevi smrti.
-
7. 3. 2018 | Kultura
Kaj nam prinaša razvoj umetne inteligence?
O tematiki knjige Terryja Eagletona Upanje brez optimizma bodo v petek ob 18. uri v Pritličju naokrogli mizi z naslovom Tehnologija: upanje ali prekletstvo? spregovorili umetnica Urška Sršen, (so)ustanoviteljica podjetja Bellabeat, ki jo je Forbes uvrstil med 30 mladih Evropejcev, ki spreminjajo svet, filozof Filip Dobranić, ki je s kolektivom Danes je nov dan ustvaril projekt Parlameter, orodje, ki z analizo glasovanj in transkriptov nastopov lajša spremljanje dela v Državnem zboru, in strokovnjak za umetno inteligenco dr. Marko Grobelnik iz Inštituta Jožef Štefan, slovenskega javnega raziskovalnega zavoda, ki ustvarja in širi naravoslovno in tehniško znanje in sodi med najboljše ustanove na svetu, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco. Pogovor bo povezoval novinar in urednik spletne Mladine Izak Košir.
-
6. 3. 2018 | Družba
Pred dobrim tednom smo poročali o domnevno goljufivi organizaciji pol milijona težkega programerskega tekmovanja FutureHack v Davosu, v katerega je bila kot partner vključena tudi slovenska vlada. Članek z naslovom Kje je denar? si lahko preberete na tej povezavi. Nekaj dni po naši objavi so organizatorji vendarle razglasili osrednjega zmagovalca, ne pa tudi zmagovalcev drugih kategorij. Zdaj se je oglasila ena od tekmovalnih ekip, in sicer inštitut Danes je nov dan, ki opozarja na nakatere nepravilnosti. "Več kot enomesečna zamuda s podelitvijo glavne nagrade in neobrazložena nepodelitev vseh drugih obljubljenih nagrad pa nista edina razloga, zakaj imamo sodelujoči, med katerimi je bila tudi naša razvijalska ekipa, še zmeraj grenak priokus," so zapisali na svoji spletni strani in dodali, da je nehigienično, da je ena od sodnic tekmovanja, Nena Dokuzov (direktorica Noordung Centra), navedena tudi med svetovalci zmagovalne ekipe CHERR.IO. Poleg nje pa je med svetovalci oziroma podporniki omenjene družbe, ki si je prislužila zmago, navedena še ena sodnica tekmovanja in glavna organizatorka omenjenega hackatona Melinda Woolf.
-
6. 3. 2018 | Politika
Poziv k odstopu ministra za kulturo
Ker minister za kulturo Anton Peršak ne umika predloga Nacionalnega programa za kulturo 2018-2025 iz obravnave, kulturnice in kulturniki pričakujejo njegov odstop. V primeru, da ne odstopi sam, od predsednika vlade Mira Cerarja terjajo, da sproži potrebne postopke za njegovo razrešitev. Tako so zapisali v skupni izjavi za javnost, pod katero so podpisani številni pomembni zavodi in organizacije, med njimi tudi društvo Asociacija, mreža nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, Kino Šiška, Društvo slovenskih pisateljev, Kolegij direktorjev državnih muzejev, Kolegij direktorjev slovenskih gledališč, Mednarodni muzejski svet ICOM Slovenija, Skupnost muzejev Slovenije, Sindikalna konferenca kulturnih organizacij SVIZ, Združenje splošnih knjižnic, predsednica Vesna Horžen in Zveza kulturnih društev Slovenije.
-
6. 3. 2018 | Družba
Razprave o ukinitvi obveznega RTV prispevka
Švicarji so v nedeljo na referendumu zavrnili odpravo prispevka za javno radiotelevizijo SRG. Njegovo ukinitev v Švici po poročanju STA podpirajo predvsem desne stranke ter njihovi podmladki. Trdijo, da je prispevek previsok, pristranski in nepotreben. Državljani bi morali pri poplavi ponudnikov informacij sami odločiti, za kaj želijo plačati in za kaj ne. Švicarska javna SRG pa bi se po njihovem prepričanju lahko financirala z dodatnim oglaševanjem, prodajo oddaj in posebno plačljivo televizijo.
-
6. 3. 2018 | Kultura
Kaj lahko umetnost jutri naredi za vas?
V Mestni galeriji Nova Gorica bo od 9. do 30. marca na ogled študijska razstava z naslovom Futurologija - Kaj lahko umetnost jutri naredi za vas?. Kuratorstvo in izbor umetnikov so letos zaupali Nadji Zgonik, ki bo skupaj z umetniki poskušala odgovoriti na naslednja vprašanja: Ali je danes umetnost še tista, ki kaže pot v prihodnost, ali pa je postala tehnologija vsa umetnost? Kako naj bo umetnik v družbi, ki ji dominira tehnologija, še družbeni vizionar? Razstava bo zasnovana kot preplet sodobnih umetniških praks, ambientov, objektov, projekcij in slik.
-
5. 3. 2018 | Svet
Brezplačne vozovnice za potovanje po Evropi
Mladi, rojeni leta 2000, torej tisti, ki so in bodo dopolnili 18 let, bodo letos lahko pridobili eno od brezplačnih vozovnic Interrail za potovanje z vlakom po Evropi za mesec dni, jim obljublja evropska komisija. Zanje je zagotovila 12 milijonov evrov za 20 tisoč do 30 tisoč vozovnic, ki jih bo najbrž razdelila prek razpisa. Pred objavo razpisa bo kandidate s promocijsko kampanjo obvestila, kdaj bo začela zbirati prijave.
-
5. 3. 2018 | Kultura
V Kinodvoru bo danes, 5. marca ob 20.30 slovenska premiera dokumentarnega filma Odraščanje v režiji Siniše Gačića in Dominika Menceja, ki je bil lani decembra predpremierno prikazan na 33. Festivalu LGBT Filma v Ljubljani. Film brez komentarja pripovedovalca spremlja lezbični par z otrokom, ki se odloči v času nedavnega referenduma za izenačitev pravic istospolnih parov do poroke javno izpostaviti. Projekciji bo sledila predstavitev filmske ekipe in pogovor z ustvarjalci.
-
4. 3. 2018 | Svet
Na avstrijskem Koroškem zmaga socialdemokratov, v deželnem zboru tudi Slovenka
Na nedeljskih deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem so slavili socialdemokrati z 47,7 odstotka glasov podpore. Za mandat v celovškem deželnem zboru se je potegovalo tudi nekaj koroških Slovencev na listah različnih strank. Uspelo je Ani Blatnik, ki je kandidirala na listi socialdemokratov.
-
Rok Andrée: Zaradi alkohola ljudje umirajo, zaradi konoplje pač ne
Opazili smo, da se stranke v državnem zboru, kar zadeva konopljo, že ves mandat vrtijo okrog istih stvari. Sprva smo se namenili predvsem urediti rabo medicinske in industrijske konoplje, za kar je res že skrajni čas, a zaradi blokad ministrstva za zdravje zadeve potekajo prepočasi. Vendar smo sčasoma ugotovili, da v Sloveniji obstaja politična volja za več in da nam lahko, če se zadeve lotimo na pravi način, v parlament uspe spraviti naprednejši zakon, ki ne bo samo krpal primanjkljajev, temveč bo Slovenijo postavil med pionirje na nekem področju.
-
Oblika vode, politična romanca, ki so jo ovenčali s trinajstimi oskarjevskimi nominacijami (bolj Lepotica in zver kot King Kong, bolj Delikatese kot E.T., oh, in bolj Panov labirint kot Škrlatni vrh, če smo že ravno pri Del Toru), je film o groteskni humanoidni kreaturi, ki pride iz vode, in ženski, ki se vanjo zaljubi. Film se dogaja leta 1962, tik pred atentatom na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja in padcem Camelota, sredi hladne vojne in vse ekscesnejšega orgazmiranja vojaško-industrijskega kompleksa, pred katerim je ob koncu mandata svaril že ameriški predsednik Dwight Eisenhower. Kreatura (Doug Jones), sicer dvoživka, ki ima zdravilne sposobnosti in ki jo je ameriška vojska »pridobila« v amazonski džungli, spominja na škrgastega povodnega moža iz Arnoldovega hladnovojnega šokerja Pošast iz črne lagune (1954), kar pomeni, da izgleda zunajzemeljsko, a tudi Elisa (Sally Hawkins), nema snažilka, fenica holivudskih mjuziklov (če v njih poje Pat Boone, toliko bolje), zaposlena v tajnem ameriškem vesoljskem centru (Occam Aerospace Research Center), izgleda zunajzemeljsko – kot da je padla z drugega planeta ali pa iz kakega starega B-filma, ki ga je spačil čas.
-
5. 3. 2018 | Kultura
Konec preteklega tedna v Gledališču Glej je Društvo novinarjev Slovenije problem pomanjkanja prostora kulture v medijih naslovilo z debato o poziciji kulture v medijih. Kulturniki in kulturnice predvsem opozarjajo na ukinjanje mnogih oddaj, kadrovsko siromašenje kulturnih uredništev in tiranijo "rejtingov" oziroma ocenjevanj. Pravijo, da se mediji posvečajo predvsem všečni in zabavni produkciji, rumenemu kontekstu poročanja. Menijo namreč, da so gledalci televizij zelo dobro seznanjeni s športom, medtem ko kulturi namenjajo premalo prostora.
-
Odločitev za ustanovitev svoje države leta 1990 je bila odločitev za majhno državo. Zavestno, v želji po samostojnosti, smo Slovenci na referendumu sprejeli odločitev, da ne bomo več del dvajsetmilijonske Jugoslavije, velike in razmeroma mogočne države, tudi mednarodno vplivne in – danes je vseeno, zakaj – relativno ugledne. Odločitev je bila v tistem času konfliktov znotraj bivše Jugoslavije dejansko neizogibna, posledica norega nacionalizma v Srbiji. Brez Slobodana Miloševića na oblasti v Srbiji samostojne Slovenije – in razpada Jugoslavije – morda celo ne bi bilo, a zgolj morda: spremembe na evropskem postkomunističnem vzhodu bi namreč verjetno tako ali drugače prinesle razpad Jugoslavije.
-
Film Trije plakati pred mestom je tragedija, ob kateri boste komaj zadrževali smeh, in komedija, ob kateri vam bo slabo, toda ne od zadrževanja smeha, temveč od zadrževanja nelagodja, ki ga utegnete izžareti – in izrežati – prav v najbolj tragičnih trenutkih. Kar je tako, kot bi se smejali, medtem ko vam dentistka puli zob. Martin McDonagh je že v filmih Morilca na kolektivca in Sedem psihopatov pokazal, da je obešenjaška komedija njegov fetiš in da jo obvlada skoraj tako dobro kot brata Coen, zdaj, v Treh plakatih pred mestom, pa dokazuje, da jo obvlada vsaj tako dobro kot brata Coen.
-
2. 3. 2018 | Družba
Radio Mladina: Borut Mekina o vojni za milijarde (veliko denarja za malo vojske)
Prisluhnite pogovoru, ki je nastal na podlagi članka Vojna za milijarde >>
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/407008197&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false
-
-
Članek o vojski je najprimerneje začeti s citatom iz kakšne od kupa knjig, ki govorijo o nesmiselnosti vojne. Recimo s Hellerjevim Kavljem 22, ki je med vojnimi satirami izjemno cenjen. »Kaj je država?« se na nekem mestu vpraša junak romana. »Država je kos zemlje, ki jo iz vseh strani obkrožajo meje. Najpogosteje nenaravne. Angleži umirajo za Anglijo. Američani umirajo za Ameriko. Nemci umirajo za Nemčijo. Rusi za Rusijo. Zdaj je okoli petdeset ali šestdeset držav, ki se bojujejo v tej vojni. Seveda tako veliko držav ne more biti vrednih, da za njih umiramo.«
-
Na torkovi novinarski konferenci je predsednik državnega zbora Miran Brglez pred novinarje stopil skupaj z Ivico Žnidaršič. Dejstvo, da je zraven Brgleza zadovoljno stala predsednica Društva izgnancev, je napovedovalo, da bo politika poskušala rešiti vprašanje odškodnin za premoženjsko škodo, povzročeno med drugo svetovno vojno.
Iskanje brez piškotkov ni možno
