-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Družba
Nekaj bralcev je opisalo dogodek v središču Ljubljane, kjer so policisti opozorili kitarista na ulici, da ne sme imeti ojačevalnika za svoje glasbilo, ker naj bi bilo to za ulične glasbenike prepovedano. To ureja posodobljeni odlok o posebni rabi javnih površin v 21. členu, ki določa časovno omejitev uličnega nastopanja in prepoveduje rabo zvočnih naprav, tudi če so te na baterijsko napajanje. Omenjeni ulični kitarist igra jazz na električno kitaro in brez ojačevalnika glasbe ne more izvajati. Jazz, ki ga igra, ni glasen, tudi ne uporablja distorzije, ki jo poznamo iz rockovskih žanrov. Če bi ta jazzovski kitarist električno kitaro igral brez ojačevalnika, ga mimoidoči sploh ne bi slišali.
-
3. 10. 2017 | Kultura
Pregled slovenske produkcije vidnih sporočil
V organizaciji Fundacije Brumen bo v Ljubljani potekal že 8. bienale Brumen, dveletni pregled najkakovostnejše slovenske produkcije vidnih sporočil, v sklopu katerega se podeljujejo najvišje nacionalne oblikovalske nagrade. Mednarodna žirija strokovno priznanih oblikovalcev, ki bo izbrala letošnje prejemnike priznanj in nagrad, bo v sklopu bienala pripravila tudi serijo oblikovalskih predavanj, ki bodo potekala v Kinu Šiška 3. oktobra od 16. do 20. ure. Raznolikost strokovnih področij, ki jih pokrivajo žiranti, bo ponudila vpogled v njihov pristop k oblikovanju in odprla izhodišča za pogovor o izzivih na področju vidnih sporočil danes.
-
2. 10. 2017 | Svet
Belec v Las Vegasu ubil več kot 50 ljudi, najmanj 200 pa jih je ranil
V današnjem streljanju v Las Vegasu je bilo po najnovejših podatkih ubitih več kot 50 ljudi, najmanj 200 pa jih je bilo ranjenih, je sporočil tamkajšnji šerif Joseph Lombardo. Na novinarski konferenci je tudi potrdil, da je bil strelec 64-letni belec Stephen Paddock iz Las Vegasa. Nekateri mediji so že tudi objavili njegovo fotografijo. Oblasti z veliko gotovostjo trdijo tudi to, da so izsledile napadalčevo spremljevalko Marilou Danley, a niso povsem prepričane, ali je povezana z incidentom. Policija jo vseeno išče, ker meni, da bi morda lahko pomagala pri razjasnitvi motiva napada.
-
2. 10. 2017 | Politika
Fotogalerija: ljubljanski shod v podporo referendumu v Kataloniji
Pred španskim veleposlaništvom v Ljubljani so se včeraj zbrali protestniki, ki so na miroljuben način želeli opozoriti na nedopustno nasilje španskih oblasti oziroma policije, ki se je znesla nad Katalonci, ki so želeli oddati svoj glas na referendumu za neodvisnost.
-
2. 10. 2017 | Svet
Brglez bo španskemu veleposlaniku predal sporočilo, da nasilje nad Katalonci ni sprejemljivo
Danes bo verjetno znano, kako so na nedeljskem referendumu o samostojnosti Katalonije, ki so ga španske oblasti na vse načine, tudi nasilno, skušale preprečiti, glasovali Katalonci. V Španiji bodo medtem morali razmisliti, kako naprej. Medtem ko je španski premier Mariano Rajoy v Madridu dejal, da referenduma sploh ni bilo, je tiskovni predstavnik katalonske vlade Jordi Trull v Barceloni izrazil prepričanje, da bodo našteli več milijonov glasovnic.
-
2. 10. 2017 | Družba
Retuširane fotografije manekenk morajo zdaj biti označene
V Franciji so s prvim oktobrom začele veljati določbe zakona, na podlagi katerega je treba obvezno označiti vsako fotografijo manekenk in manekenov, ki je računalniško obdelana. To pomeni, da je treba vsako fotografijo, ki je objavljena v medijih ali na spletu, na kateri osebo računalniško popravijo, da je bolj suha, večja, ji podaljšajo vrat, povečajo oči, označiti z »retuširana fotografija«. Kršiteljem zakona grozi več deset tisoč evrov kazni.
-
2. 10. 2017 | Družba
Sindikalne zaupnike v podjetjih ustrahujejo in jim grozijo
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je na novinarski konferenci opozorila ne samo na pomanjkanje dialoga med sindikati in delodajalci, pač pa tudi na vedno večje izvajanje pritiska nad sindikati. Ta se kaže v ustrahovanju sindikalnih zaupnikov, vedno večkrat z grožnjo kazenske ovadbe. Namen delodajalcev je v takšnih primerih po mnenju izvršnega sekretarja ZSSS Andreja Zorka jasen – da se sindikalnega zaupnika umiri ali pa celo odstrani.
-
2. 10. 2017 | Kultura
Presežki svetovnih filmskih festivalov
Od 3. do 7. oktobra bo v Piranu potekal 8. Festival evropskega in mediteranskega filma, ki je bil ustanovljen leta 2010 v spomin na legendarnega direktorja fotografije Vilka Filača. Prvi dve leti je festival potekal v Kopru, nato pa se je preselil v Piran. Osnovni namen festivala je približati kakovostni evropski film slovenskemu gledalcu. Tako festival vsako leto ponudi najnovejše uspešnice z največjih svetovnih filmskih festivalov, kot so Berlin, Cannes, Benetke, Toronto, Karlovy Vary, Sarajevo… Letos bo prikazanih 33 filmov iz 22 držav, v fokusu pa bo filmska produkcija Velike Britanije. Častna gosta festivala bosta direktor Sarajevskega filmskega festivala Mirsad Purivatra, ki bo prejel nagrado za ustvarjalni prispevek na področju svetovne kinematografije ter Boris Cavazza, ki bo prejel nagrado za igralski prispevek k slovenskemu filmu.
-
2. 10. 2017 | Družba
Več sadja, zelenjave in mleka v slovenskih šolah
Minister za kmetijstvo Dejan Židan je sprejel strategijo za izvajanje šolske sheme v Sloveniji za obdobje šestih let. Nova strategija velja od šolskega leta 2017/2018 do 2022/2023. Potrdili sta jo tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič.
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Politika
Referendum je bil nujen, ker ga ne bi smelo biti
Viliju Kovačiču brez pomoči SDS ne bi nikoli uspelo zbrati dovolj podpisov za referendum o drugem tiru. Ta stranka je pri tem igrala ključno vlogo. Referendum je oglaševala na družabnih omrežjih, njeni člani so na stojnicah zbirali podpise, za referendum se je zavzel tudi predsednik stranke Janez Janša, vseskozi so ga propagirali tudi poslanci SDS.
-
1. 10. 2017 | Svet
Kako to, da smo in so priznali neodvisnost Kosova, niso in nismo pa pripravljeni priznati pravice Kataloncev do referenduma? Pa tudi Kosovo, kot Katalonija, ni izpolnjevala formalnih pogojev za odcepitev, saj ni bila niti republika v federaciji, temveč le avtonomna pokrajina. Kot Katalonija. Na Kosovu je sicer divjala vojna ... Ali to pomeni, da mora mednarodna skupnost počakat na vojno tudi v Kataloniji? Ni kaj, perverzno.
-
1. 10. 2017 | Svet
Katalonci imajo pravico do samoodločbe
Španske oblasti se morajo zavedati, da nasilje nad Katalonci pri njihovem izražanju volje glede lastne samoodločbe ni sprejemljivo in demokratično. Kataloncem, ne pa Španiji, pripada pravica do njihove samoodločbe naroda. Le politični dialog, ne pa oblastno nasilje in zatiranje, pa lahko reši Španijo. Se pa bojim, da režim, ki dvigne roko nad lastne ljudi, nima več legitimnosti za to.
-
1. 10. 2017 | Svet
"Kot Anglež sem neomajno verjel, da te ne morejo aretirati, če nisi zagrešil zločina. To je najbolj nevarno prepričanje, ki ga lahko imaš med političnim pogromom" je leta 1938 zapisal George Orwell v Poklonu Kataloniji. Malo manj kot 80 let kasneje te v Kataloniji spet lahko brez razloga aretirajo, te zasledujejo, ti prisluškujejo, ti vdrejo v stanovanje ali pa ti, kot je povedal Katalonski veleposlanik, s katerim smo se v Levici srečali pred tednom dni, brez razloga zablokirajo transakcijski račun.
-
29. 9. 2017 | Politika
Pred referendumom za samostojnost Katalonije se je oglasil tudi nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan. "Težko je v današnji Evropi sprejeti nasilje in celo grožnjo z orožjem, s katerima se skuša preprečiti Kataloncem, da uveljavijo naravno pravico naroda do samoodločbe. Izkušnja, ki jo imam kot nekdanji predsednik predsedstva Slovenije, ko se je ta v okviru Jugoslavije odločala za samostojnost, mi nalaga dolžnost, da pozovem k opustitvi uporabe sile in grožnje z vojaškim posredovanjem. Tudi v zaostritvah med Madridom in Barcelono je edina pot le dialog o temeljnih vprašanjih, ki katalonske oblasti silijo na pot v samostojnost Katalonije in uveljavljanja pravice do samoodločbe. Tega dialoga očitno doslej ni bilo," je v sporočilu za javnost, ki ga je prek Twitterja delil tudi ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange, zapisal Milan Kučan.
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Uvodnik
Le eni levi stranki v Evropi danes uspeva rasti, prav mogočno rasti – britanskim laburistom. Zmaga na volitvah se jim je zgolj izmuznila. Prekleto čudno, da rastejo prav laburisti. Gre dejansko za staro socialdemokratsko stranko, za stranko, ki je greh – tretjo pot, pot v neoliberalizem, blairizem – pripeljala na levico. Gre torej za stranko, ki bi morala že zaradi zgodovinske pravičnosti končati na smetišču zgodovine. Še huje, stranke na zmagovitem pohodu ne vodi neki kot da neoporečni novi obraz, noben novolevičar, ampak dolgoletni poslanec, recimo mu kar stari obraz, ki pri tem zvesto ponavlja stare postulate levičarske, socialistične politike. Vse, kar počne Jeremy Corbyn, je globoko narobe, če bi poslušali domnevne leve razmišljevalce pri nas in po svetu, ki pa hkrati seveda ne morejo skriti navdušenja nad njegovim uspehom. Njegov uspeh je njihova zagata.
-
29. 9. 2017 | Družba
Radio Mladina: Vasja Jager o najbrž največji pralnici denarja v Sloveniji
Pogovor je nastal na podlagi naslovne teme v novi Mladini.
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/344404314&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Politika
Junija letos so slovensko javnost vznemirila bombastična sporočila o milijardi evrov, ki naj bi jih prek največje državne banke NLB pred skoraj desetletjem oprala skupina iranskih državljanov. Govorice je sprožil predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami, poslanec SDS Branko Grims, ki je razpihoval strasti z navedbami o sumljivem molku pristojnih organov in namigoval, da je bil denar namenjen financiranju iranskega jedrskega programa. Histerija je dosegla vrh z ustanovitvijo nove preiskovalne komisije, ki jo je zahtevala Grimsova SDS, vendar v dobrih dveh mesecih delovanja komisija še ni našla oprijemljivih dokazov za načrtno prikrivanje sumov pranja denarja v NLB.
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Politika
Ahmad Šamieh se je rodil leta 1971 v Siriji. Živel je v Daraji, v predmestju Damaska. Daraja je znana po tem, da so tam med sirsko vojno potekali hudi spopadi, v kraju pa se je avgusta 2012 zgodil tudi »darajski pokol«, v katerem naj bi enote predsednika Asada pobile okoli 200 ljudi, med njimi veliko civilistov, žensk in otrok.
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Družba
Povprečen moški, ki živi v Evropi, Severni Ameriki, v Avstraliji ali na Novi Zelandiji, ima danes za polovico manj semenčic v semenski tekočini kot pred 40 leti. To je skrb zbujajoča ugotovitev skupine znanstvenikov iz Izraela, ZDA, Španije in Danske, ki je svoje izsledke objavila letos poleti.
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Politika
Dr. Blaž Kovačič Mlinar, kazenski odvetnik
Vlada, ki je na meje postavila bodečo žico in vojsko za obr ambo pr ed begunci, je zdaj povečala kazenskopravno represijo. S spremembo zakona o kazenskem postopku je namreč obdolžencem vzela pomembne pravice in jih preprosto dala tožilstvu in policiji. Povsem po nepotrebnem, pravi kazenski odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, ki ravnanje politike vidi v kontekstu ustvarjanja družbe strahu, domnevne ogroženosti in posledične potrebe po krepitvi varnosti. Človekove pravice so vrednota, so same po sebi višji, najvišji cilj, absurdno se jim je po njegovem mnenju odrekati v zameno za »višje cilje«. Še posebej pa ne na podlagi nekaterih ekscesnih primerov, kot je sojenje Igorju Bavčarju, ki, opozarja Kovačič Mlinar, dajejo povsem napačno sliko slovenskega kazenskega sistema. Kovačič Mlinar je doktoriral prav iz kazenskega postopka in velja za enega največjih strokovnjakov na tem področju.
-
28. 9. 2017 | Politika
Izjava tednika Mladina v primeru dr. Karmen Erjavec
Karmen Erjavec je v svojih člankih med drugim kot sogovornike navajala tudi novinarje in urednike tednika Mladina. V enem od člankov, »Slovenski novinarji in občinstva o uporabah Twitterja«, je med drugim trdila, da se je pogovarjala s petimi novinarji in uredniki Mladine: glavnim urednikom, zunanjepolitičnim urednikom, notranjepolitičnim urednikom, zunanjepolitičnim novinarjem in notranjepolitičnim novinarjem.
-
29. 9. 2017 | Kultura
Ekipa Bojler bo v Channel Zeru novo sezono začela z gostovanjem britanskega DJ Florentina, ki bo postregel z unikatno mešanico latinskih ritmov, UK bassa in modernih club beatov. Na odru se mu bo pridružil še belgijski DJ Jonas Lion in klasična zasedba Bojler kartela. V K4 bosta na prvem dogodku Gibanice nastopila Aney F in Alex Cvetkov, v Ambasadi Gavioli berlinski techno duo Pan-Pot, v Rogu pa berlinski DJ-ki Machine Woman in Ziúr.
-
28. 9. 2017 | Svet
Konkurenčnost držav je vse bolj odvisna od pravic delavcev
Spoštovanje pravic delojemalcev je pomembno za konkurenčnost posamezne države, v novem poročilu o konkurenčnosti držav ugotavlja Svetovni gospodarski forum (WEF). »Konkurenčnost se celo izboljša, če prožnost kombiniramo z ustreznim varovanjem pravic delojemalcev,« po poročanju die Zeit piše v poročilu. Njegovi avtorji so raziskovali ključne dejavnike, ki pripomorejo k produktivnosti in blaginji posamezne države in s tem k njeni konkurenčnosti. Ob tem poudarjajo pozitivno vlogo varnih delovnih mest v boju za inovativne ideje.
-
28. 9. 2017 | Kultura
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje
V Moderni galeriji bodo odprli retrospektivno razstavo Dušana Tršarja, enega najpomembnejših predstavnikov modernega kiparstva v Sloveniji in na območju nekdanje Jugoslavije. V Kinu Šiška bodo nastopili kanadski mojstri filmskih zvočnih krajin Timber Timbre. V Galeriji Kapelica bo na ogled projekt Maje Smrekar K-9_topologija, ki je na festivalu Ars Electronica v Linzu prejel zlato niko. V Cankarjevem domu bodo z bizarno opereto Peter Kušter odprli 17. Festival Zlata paličica.
-
31. 8. 2017 | Politika
Naša nova posebna izdaja Mladina Osebnosti
Novo serijo posebnih izdaj Mladina Osebnosti začenjamo s številko o Angeli Merkel. Kdo je najvplivnejša ženska na svetu? Kakšno je bilo njeno življenje v Vzhodni Evropi? Kako so se spreminjala njena družbena in politična stališča? Kdo je ta neverjetna ženska, ki s podobo umirjene gospodinje vodi politični in ekonomski razvoj Evrope že več kot desetletje? Kaj pomeni nemška vladarka za svetovno gospodarstvo in za Slovenijo?
-
27. 9. 2017 | Družba
Ko digitalizacija zaposlene spreminja v robote
Večina poročil o uporabi novih tehnologij v podjetjih se osredotoča na strah, da roboti na delovnih mestih izrivajo ljudi in tako povzročajo brezposelnost. Kaj pa, če nas ta poročila odvračajo od drugih posledic avtomatizacije, ki spreminja delavce v robote, v Guardianu pišeta profesorja Brett Frischmann in Evan Selinger. Strahovi, da bodo ljudje postali takšni kot stroji, so veliko starejši, kot mislimo.
-
22. 9. 2017 | Mladina 38 | Družba
V Sloveniji je delež otrok, ki so cepljeni v skladu s programom obveznih cepljenj, padel pod mejo 95 odstotkov, ki naj bi zagotavljala dovolj veliko odpornost skupnosti proti širjenju nalezljivih bolezni. V Ljubljani je denimo precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam padla celo pod 90 odstotkov. Temu primerno se v ljubljanske vrtce vpisuje vse več otrok, ki zaradi nasprotovanja staršev niso ustrezno zaščiteni. »Letos je takih približno deset odstotkov,« nam je povedala Marija Kermavner, ravnateljica ljubljanskega vrtca Ciciban.
-
22. 9. 2017 | Mladina 38 | Kultura
»Arhitektura je izraz kulture. Arhitekturne stvaritve, kvaliteta zgradb, njihovo harmonično umeščanje v okolje, spoštovanje naravne in urbane krajine ter dediščine so v javnem interesu.« Tako se glasijo prvi stavki francoskega zakona o arhitekturi, ki velja že štirideset let. Zanosni uvod pa ni le politično leporečje, temveč trdno vrednostno izhodišče, na katerem temeljijo tudi vse z zakonom povezane državne politike in strategije. V Franciji je tako povsem jasno, da ima arhitektura pomembno, celo državotvorno družbeno vlogo. Potem ko nas je prehitela večina drugih evropskih držav, je Slovenija avgusta letos dobila svojo arhitekturno politiko z naslovom Arhitektura za ljudi. Osnutek tega dokumenta, katerega temelj je Nacionalni program za kulturo 2014–2017, je pripravila strokovna komisija, veljati pa je začel, ko ga je sprejela vlada.
-
27. 9. 2017 | Kultura
Ali obstaja umetnost, ki je domena ženske?
Tudi letos svoje programske vsebine združujeta Performa, festival sodobnih performativnih praks (v organizaciji MKC Maribor) in Platforma sodobnega plesa (v organizaciji Plesne izbe Maribor). V štirih dneh, od 27. do 30. septembra se bo na treh različnih prizoriščih v Mariboru zvrstilo 13 dogodkov. Četrta festivalska edicija združenih festivalov v središče postavlja žensko ustvarjalko.