Dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU

Na pročelju Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU (ZRC) je od vhoda do strehe pazljivo napeta rezilna žica. Kot pojasnjuje dr. Oto Luthar, direktor inštituta, je rezilna žica na fasadi sedeža ZRC, v katerega je združenih 17 različnih inštitutov, njihov komentar aktualnega dogajanja, tako kot je bil njihov komentar tudi portret sirskega begunca Ahmada Šamija, ki so ga za nekaj časa izobesili. Luthar zase pravi, da ne more biti zgolj znanstvenik, ampak ostaja aktiven državljan. Njegovo strokovno področje je zgodovina zgodovinopisja, tudi nenehni poskusi, da bi našo polpreteklo zgodovino napisali na novo. Z njim smo se srečali dan za tem, ko sta poskušala na RTV Slovenija zgodovino na glavo obrniti zgodovinarja Jože Dežman in Jože Možina.

Dr. Boštjan Laharnar, arheolog: Ob branju Noriškega kraljestva sem naletel na številne velike napake

Primorec, ki je otroštvo preživel med tolminskimi hribi. Pošali se, da je potomec ljudstva Ambisontov, ki so v železni dobi morda živeli ob Soči. Prvič se je s terensko arheologijo srečal v prvem letniku študija prav na izkopavanju pred domačim pragom – Mostom na Soči. Tako se je »okužil«, diplomiral in pozneje doktoriral z disertacijo Notranjska med prazgodovino in antiko.

Wolf Biermann

Glasbenik Wolf Biermann (1936) je bil v nekdanji socialistični Nemški demokratični republiki (NDR) posebne vrste disidentski intelektualec. Bil je namreč eden izmed redkih mladih zahodnih Nemcev, ki so se po drugi svetovni vojni preselili v NDR, upajoč, da bodo pomagali graditi boljšo in pravičnejšo družbo. Kmalu po prihodu v Vzhodni Berlin so se tudi njegove iluzije o idealni komunistični družbi razblinile.

Edo Maajka: Ženski, ki jo mož premlati, celo druge ženske dopovedujejo, da je morda tudi sama kriva

Ni naključje, da se Edo Maajka, eden najbolj prepoznavnih raperjev z območja nekdanje Jugoslavije, v eni od pesmi na svojem najnovejšem albumu Put u plus opredeli za pripadnika »večne manjšine«. Bošnjak, rojen leta 1978 v muslimanski družini v vasi Osmić pri Brčkem, je bil manjšina na Hrvaškem, kamor se je na tovornjaku spomladi 1992 z drugimi begunci iz BiH umaknil iz pekla vojne. Sprva v Privlako pri Zadru, nato v Zagreb. Po vojni se je vrnil v BiH, v Tuzli vpisal študij kriminalnega prava, vendar je po letu dni šolanje opustil in se zopet preselil v Zagreb. Ker se je poročil s Hrvatico, katoličanko, je v očeh Bošnjakov obveljal za izdajalca, zmerjali so ga celo z »ustašem«. Še bolj je v medijih od Vardarja do Triglava odmevala njegova druga poroka leta 2011. Nova izvoljenka je namreč Judinja, Maajka, vzgojen v muslimanski kulturi, pa je še prilival olja na ogenj z izjavami, da je »zaradi ljubezni pripravljen postati Jud«. Za nekaj let se je par umaknil v Tel Aviv, leta 2016 pa se vrnil v Zagreb.

Janko Kramžar, direktor ljubljanske Snage

»Ko odpadkov ne bom imel več kam odložiti, jih bom pripeljal pred ministrstvo ali pa pred vlado,« je prejšnji mesec zagrozil Janko Kramžar. V mislih je imel odpadno embalažo, ki jo občani vestno ločujemo in mečemo v rumene zabojnike. Ti odpadki – za njihov odvoz in ustrezno predelavo bi morale poskrbeti zasebne družbe za ravnanje z odpadno embalažo – se zdaj že več mesecev kopičijo na dvoriščih komunalnih podjetij, povzročajo dodatne stroške in pomenijo požarno nevarnost.

Peter Gedei, jamar in jamski fotograf

Zgodba tajskih dečkov, mladih nogometašev, starih od 11 do 16 let, in njihovega 25-letnega trenerja, ujetih v vodni jami, ima srečen konec. Vseh trinajst so rešili jamski reševalci potapljači. Pravzaprav v zadnjem hipu, saj se je konec tedna obetalo obilno deževje. Starši so morali po dolgih 17 dneh na ponovno snidenje z njimi počakati še dodatnih 48 ur, ker so bili zaradi morebitnih zdravstvenih zapletov na opazovanju v bolnišnici. Kaj se je pravzaprav dogajalo tistega usodnega 23. junija, ko je mlada nogometna ekipa odšla v jamo, ki jo je nato poplavil močan dež, pomaga pojasniti izkušeni jamar in jamski fotograf Peter Gedei, ki ima jame za drugi dom, njegove spektakularne podobe iz teh temnih prostorov narave pa je kot izjemne razglasila tudi ugledna ameriška revija Wired. Prihodnje leto bo v Cankarjevem domu in drugod po Sloveniji z retrospektivno razstavo zaznamoval 30 let ustvarjanja in raziskovanja.

Violeta Bulc, evropska komisarka

Pred evropsko komisarko za promet Violeto Bulc je zadnje leto petletnega mandata, strategijo razvoja prometa v Evropski uniji, ki jo je zastavila, pa bodo morali izvajati in nadgrajevati še številni njeni nasledniki, saj sega vse do leta 2050. Do takrat bi se moral v skladu z njeno vizijo promet dokončno očistiti, avtomobil kot simbol individualne svobode pa oditi na smetišče zgodovine.

Milan Brglez, razrešeni podpredsednik SMC

Z Milanom Brglezom, do nedavna drugim možem stranke SMC, smo se pogovarjali jutro po tistem, ko ga je izvršni odbor stranke izključil. Iz SMC so sporočili, da naj bi Brglez kršil sklepe stranke, domnevno naj bi se ponujal za predsednika državnega zbora, kljub temu da so se v SMC za to mesto odločili kandidirati predsednika Mirana Cerarja. A Brglez v pričujočem intervjuju pojasnjuje svojo različico dogodkov, ki so zdaj zapletli sestavljanje levosredinske koalicije. Eno izmed ključnih vprašanj naj bi bilo, katero od strank, NSi ali Levico, je smiselno še dodatno povabiti k sestavljanju levosredinske koalicije. Brglez naj bi imel podporo Levice, Cerar pa je ni imel. Ob tem, seveda, da imata oba v stranki že daljšo zgodovino boja za notranjo prevlado.

Dr. Denko Maleski, prvi makedonski zunanji minister

Dr. Denko Maleski (194 6) je bil prvi makedonski zunanji minister od leta 1991 do 1993 in nato veleposlanik Makedonije pri Organizaciji združenih narodov (OZN). V vladi Kira Gligorova je bil priča razpadu Jugoslavije in ustanavljanju novih držav. Z dr. Maleskim, danes profesorjem mednarodne politike na Univerzi v Skopju, smo se pogovarjali v trenutku, prelomnem za Makedonijo. Država je ta mesec z Grčijo podpisala kompromis, po katerem naj bi se preimenovala v Severno Makedonijo, Grčija pa bo umaknila zadržke glede vključevanja Makedonije v Nato in OZN. Sporazum, ki ga morajo Makedonci sicer potrditi še na referendumu, je tudi posledica notranje in mednarodne politične krize, ki se je v Makedoniji kazala zadnja tri leta. Notranjepolitična kriza je izbruhnila leta 2015, ko je tedanji opozicijski voditelj, sedanji premier Zoran Zaev, začel objavljati dokaze o prisluškovanju več kot 20 tisoč Makedoncem. Tedanji premier Nikola Gruevski je bil prejšnji mesec še nepravnomočno obsojen na dve leti zapora.

Patrick Boucheron

Patrick Boucheron (letnik 1965) je eden najbolj znanih francoskih zgodovinarjev in prav zdaj končuje svojo 13. knjigo, med drugim pa je urejal monumentalno delo Svetovna zgodovina Francije (Histoire mondiale de la France), eno izmed najbolje prodajanih francoskih knjig leta 2017, ki so jo prodali v skoraj polmilijonski nakladi. Obravnava 40 tisoč let francoske zgodovine, od prazgodovine do leta 2015, pisalo pa jo je 122 zgodovinark in zgodovinarjev, ki so pri delu uporabili transnacionalni pripovedni lok. Knjiga ovrže številne francoske narodne mite in pokaže, da je nefrancoski element za to državo pomemben prav toliko kot francoski.

Goran Injac

Ne zgodi se prav pogosto, da bi gledališka uprizoritev dvigala toliko prahu, kot ga predstava Naše nasilje in vaše nasilje, ki jo je leta 2016 z igralci Slovenskega mladinskega gledališča ustvaril hrvaški režiser Oliver Frljić. Nekaj mesecev po uspešni, a v primerjavi s kasnejšimi gostovanji »zatišni« premieri na prestižnih Dunajskih slavnostnih tednih (Wiener Festwochen) je katoliška cerkev na Poljskem zahtevala prepoved njenega uprizarjanja v tej državi, desničarska stranka PiS pa je njene ustvarjalce in organizatorje festivala celo ovadila policiji zaradi »žaljenja verskih čustev in poljskih nacionalnih simbolov«. Aprila lani so okrepljene policijske enote varovale splitsko gledališče pred 300 protestniki, ki so zahtevali umik Nasilja z repertoarja festivala Marulićevi dnevi, kajti po njihovem se je Frljić tudi s to predstavo pokazal kot »izdajalec hrvaške države«, ki »vodi specialno vojno proti svoji državi«, kar naj bi izpričevale že njegove prejšnje predstave, v katerih je, ko je še ustvarjal na Hrvaškem, razkrinkaval zlasti problematične povezave med protagonisti hrvaškega nacionalizma in vplivno katoliško cerkvijo. V BiH je katoliška cerkev zaradi »bogokletnosti« dosegla celo prepoved javnega uprizarjanja predstave na mednarodnem gledališkem festivalu MESS.

Rudi Klanjšek, sociolog

Je docent na oddelku za sociologijo mariborske Filozofske fakultete, njegova kritika neoliberalnega modela, ki skupnost vleče v dirko proti dnu, iz njenih prebivalcev pa dela otopele zombije, je med najbolj argumentiranimi. Ko je v kolumni za Finance opozoril na problematičnost razvpite animacije z vlakcem, s katerim je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) predstavljala ostale družbene podsisteme kot zaviralce gospodarske rasti, so delodajalci zagnali vik in krik. Toda Rudi Klanjšek, ki ima ob doktoratu iz sociologije še diplomo iz ekonomije, se je v letih kritičnega delovanja pritiskov že navadil. Še naprej razmišlja o prehodu v novo fazo družbenega razvoja in pozorno proučuje stanje v družbi, še posebej med mladimi, ki jih s sodelavci analizira v okviru periodičnih raziskav.

Joan Fontcuberta, fotograf, pisatelj in univerzitetni profesor, prejemnik ugledne nagrade hasselblad

Podobe, ki jih je katalonski umetnik Joan Fontcuberta ustvaril v zadnjih 35 letih, so nenavadne. Pri prvem projektu, naslovil ga je Skrivna favna (1987), je predstavil fotografije živali, ki sta jih s sodelavcem Perom Formiguero našla v arhivih pokojnega nemškega zoologa dr. Petra Ameisenhaufna. Med njimi sta denimo cercopithecus icarocornu, ki spominja na krilato opico z rogom, in olenoglypha polipodida, kača z 12 nogami. Pri projektu Umetnik in fotografija (1995) je predstavil fotografije, ki so dokazovale, da so najpomembnejši španski umetniki 20. stoletja, Pablo Picasso, Joan Miró, Salvador Dalí in Antoni Tàpies, svoje najbolj znane slike ustvarili na podlagi fotografij. V Sputniku (1997) je predstavil zgodbo sovjetskega kozmonavta Ivana Istočnikova, ki je leta 1968 med orbitalnim poletom zapustil raketo Sojuz 2, astronavti Sojuza 3 pa naj bi bili ob poznejšem pregledu kapsule našli le steklenico vodke s sporočilom.

Filozof Samo Tomšič z berlinske Humboldtove univerze o moči politike, moči demokracije in močnih voditeljih

Nisem prepričan, da je današnja demokracija v kateremkoli vidiku zaščita šibkih ali da se njihov interes, njihove želje in potrebe kakorkoli spoštujejo. Če se že, to velja le v absurdno omejeni meri. Volitve so bolj ali manj prirejen političen proces, potekajo v skrajno reguliranih razmerah. Te med drugim sooblikujejo mediji, za katere bi lahko resno podvomili, kako neodvisni so od kapitala in strankarskih političnih interesov. Enako lahko trdimo za politične stranke, ki so, z izjemo nekaterih levih strank, izključno instrumentarij za ustvarjanje legalnih okvirov za ohranjanje totalne podreditve politike ekonomiji.

Goran Lukić, vodja Delavske svetovalnice

Goran Lukić ima za seboj že več kot desetletje boja za položaj in pravice zaposlenih. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer je z delom začel leta 2007, je kmalu postal eden od vidnejših obrazov. Tam se je začel spopadati s sodobnimi oblikami izkoriščanja delavcev, kot je delo migrantov in prekarcev. Kasneje je začel voditi Svetovalnico za migrante, ki se je zaradi obsega dela preimenovala v Delavsko svetovalnico. Lukić se je na volitvah pridružil stranki Levica, ki se je znašla pred vprašanjem, ali vstopiti v vlado.

Filip Dobranić: Mladi so zmeraj potrebovali svoje avtonomne prostore, odmaknjene od cenzure in oblasti starejših

Filip Dobranić je programer skupine Danes je nov dan, sociolog in filozof, heker in glasbenik. Platforma Danes je nov dan, s katero je skupina po protestih leta 2012 želela »ojačati uporniške glasove prebivalcev in jih povabiti k razpravi«, je doslej zasnovala kar nekaj inovativnih instrumentov. Eden zadnjih je od Googla nagrajeni Parlameter, iskalnik po govorjeni besedi v državnem zboru. Tik pred volitvami je Dobranić postal prvi glas skupine, ki je organizirala shod proti politiki sovraštva, zaradi česar se je nanj na socialnih omrežjih vsul plaz žaljivk. A z nezmožnostjo sporočanja misli – z jezo in besom – ima Dobranić veliko izkušenj. Je namreč tudi inštruktor in dvakratni srednješolski svetovni prvak v debatiranju. Zato smo se z njim pogovarjali predvsem o jeziku.

Dr. Marko Stabej: Očitek, da posegamo v slovenski jezik, je iz trte izvit

Tudi danes so interni akti v skoraj vseh javnih zavodih (in seveda gospodarskih podjetjih) v Sloveniji zapisani le v moški slovnični obliki. Da so njihove naslovnice tudi ženske, navadno v opombi opozarja le zapis, da »so izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola«. Tako je bilo od njene ustanovitve tudi na ljubljanski Filozofski fakulteti. Letos aprila pa je senat FF odločil, da bo tri leta veljalo »obratno« pravilo, da bodo torej vsi interni akti fakultete napisani v ženski, nato pa izmenično v moški ali ženski slovnični obliki, v obeh redakcijah pa bodo veljali za »kateri koli spol«.

Simon Moe

Ker mladi nimamo dovolj stika s politiko, saj v šoli o relevantnih političnih strankah ne izvemo nič, ne vemo, koga bi volili ali katere stranke zagovarjajo stališča, ki so nam blizu. Volitve smo izpeljali, da bi se mladi seznanili s strankami in postopkom volitev, da bi se nato tudi v čim večjem številu udeležili pravih volitev. Poleg tega nas je zanimalo, koga mladi volimo in ali se izid na naših volitvah ujema s tistim na pravih ter ali bi se smelo razmišljati o uvedbi volilne pravice pri 16 letih.

Dr. Metka Mencin Čeplak, psihologinja

Metka Mencin je bila nekoč političarka, bila je poslanka v prvem sklicu slovenskega parlamenta, že prej se je borila za pravice žensk, za vpis 55. člena o svobodnem odločanju o rojstvu otrok v slovensko ustavo. Če bi parlament junija 1991 sprejel njen amandma, se ne bi zgodili izbrisani. Metka Mencin Čeplak je danes docentka na Fakulteti za družbene vede, je kritična psihologinja, med drugim predava o identitetnih politikah, predsodkih in množični psihologiji.

Dr. Karolina Babič, predsednica in strokovna sodelavka mariborskega Centra alternativne in avtonomne produkcije (CAAP)

Pod vodstvom Karoline Babič je mariborski Center alternativne in avtonomne produkcije (CAAP), ki so ga v letu 2012 zasnovali na podlagi programskih usmeritev Urbanih brazd, projekta Evropske prestolnice kulture – Maribor, postal platforma, ki povezuje (sodobne) zadruge in socialna podjetja v podravski regiji in je obenem inkubator novih idej s področja socialne ekonomije. V »Tkalki«, poslopju v središču Maribora, kjer ima CAAP sedež, danes deluje 25 socialnih podjetij in zadrug ter organizacij podpornega okolja za socialno ekonomijo. Med njimi tudi najbolj znana Zadruga Dobrina, ki s hrano lokalnih pridelovalcev oskrbuje javne zavode v Mariboru, občani pa lahko kupijo njihove izdelke v trgovini ob vhodu v Tkalko.

Dr. David Ellerman: Za številne težave v vzhodni Evropi po komunizmu so odgovorni ...

Filozof, ekonomist in tudi matematik dr. David Ellerman (1943) je svetovna avtoriteta s področja demokracije na delovnem mestu. O teoriji lastnine, o teoriji dela, kot izhaja iz človekovih pravic, je napisal nešteto knjig in člankov, predaval in svetoval je v številnih mednarodnih organizacijah, državah ali na univerzah. S Slovenijo ima dr. Ellerman posebno vez: leta 1991 je tukaj sodeloval pri odločitvah o privatizaciji, ki so usodno vplivale na našo tranzicijo. V tistem času je nastopil kot protiutež ekonomistu Jeffreyju Sachsu, ki je tedaj tudi Sloveniji svetoval hitro in množično razdelitveno privatizacijo.

Urban Sušnik, ekonomist

Slovenija mora strateško razmisliti o tem, kako bo ustvarjala svoje druž -beno bogastvo in kako ga bo delila. A medtem ko se znatni deli slabo obdavčenih dobičkov prelivajo v delnice, davčne oaze in v razkošne avtomobile namesto v plače delavcev, politika – z redkimi izjemami – ne ponuja konkretne vizije, meni Urban Sušnik. Je med mladimi upi slovenske ekonomije, ki ga cenijo tudi avtoritete, kot sta dr. Bogomir Kovač in Franček Drenovec. Do nedavna je na ljubljanski Ekonomski fakulteti kot eden najpriljubljenejših asistentov sodeloval pri predmetih zgodovina evropske misli, politična ekonomija, mikroekonomija in ekonomika EU. Redno zaposlitev je dobil v NLB, kjer deluje kot analitik v oddelku za obvladovanje tveganj.

Marjan Šarec, predsednik svoje liste

Politiki, ki jih ne poznamo, imajo v Sloveniji prednost. Ni dvoma, da Marjanu Šarcu z njegovo listo zato na prihajajočih volitvah dobro kaže. Je pač politična neznanka, ki je za zdaj še brez nacionalnih grehov. Šarcu v prid gre veliko zaupanje, ki si ga je pridobil v domačem kraju, kjer je leta 2010 presenetljivo zmagal kot politični novinec v županski tekmi. O njegovi prihodnji vlogi v državni politiki morda pričajo izvedeni projekti v Kamniku, kljub temu pa Šarec ostaja kandidat, na katerega mnogi stavijo in z njim tvegajo. Zdi se, da se tega zaveda tudi sam.

Dejan Židan, predsednik SD: Sem bolj levi kot Borut Pahor

Stranka Socialni demokrati je doživljala padce in vzpone, leta 2008 je zmagala na volitvah, z Borutom Pahorjem je prevzela vlado, imela je 29 poslancev. Na volitvah leta 2014 jih je dobila zgolj šest. Po 3. juniju naj bi bilo drugače. Ankete SD napovedujejo ponoven vzpon na vrh. Stranka naj bi znova postala samozavestna, njen volilni program ima naslov Samozavestna Slovenija, samozavesten pa je tudi Dejan Židan. Že osem let je minister za kmetijstvo, zdaj je, kot pravi, pripravljen prevzeti položaj predsednika vlade.

Miro Cerar: Mi smo državo pripeljali iz rdečih številk, Šarec pa je občino, ki jo vodi, vanje še bolj potisnil

Z Mirom Cerarjem smo se pogovarjali v prostorih stranke SMC, lučaj od parlamenta, jutro po prvem soočenju predsednikov parlamentarnih strank na RTV Slovenija. Njegova stranka je po javnomnenjskih raziskavah zdaj sicer na četrtem mestu, a v SMC računajo prav na soočenja, na katerih bi se pokazale Cerarjeve izkušnje. Njihov največji konkurent je Lista Marjana Šarca, ki poskuša ponoviti Cerarjev nepričakovani uspeh, pa tudi nepričakovani uspeh novih strank v preteklosti. Če je Cerar pred štirimi leti zmagal zato, ker je na politično sceno prišel kot nov obraz, zakaj naj bi tokrat prevladale izkušnje?

Dr. Matej Ogrin, geograf in okoljevarstvenik

Dr. Matej Ogrin je strokovnjak za geografijo prometa in geografijo gora. Je izredni profesor na oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete. Je avtor raziskav o kakovosti javnega prometa, lokalnega podnebja in onesnaženju zraka v mestih. Akademsko delo združuje z vodenjem nevladne organizacije CIPRA, katere osnovno poslanstvo je skrb za trajnostni razvoj alpskega prostora, a je zaradi njegove ekspertize aktivna tudi na področju državne prometne politike. Skupaj s še nekaterimi nevladnimi organizacijami, združenimi v Koalicijo za trajnostno prometno politiko, so prejšnji mesec pozvali k javni zapravi o smiselnosti širitve ljubljanske obvoznice. Dars naj bi dele obvoznice začel širiti že letos. Dodaten pas naj bi dobil odsek med Bizovikom in razcepom Malence. Prihodnje leto naj bi se začela širitev na odseku med Brdom in razcepom Kozarje. Krepijo se tudi pozivi k širitvi primorske avtoceste. Matej Ogrin je prepričan, da obstajajo boljše rešitve.

Dr. Roman Jerala

Je eden od 269 uveljavljenih znanstvenikov (izmed več kot dva tisoč prijavljenih kandidatov), ki jim je Evropski raziskovalni svet (ERC) na najnovejšem razpisu prejšnji teden namenil po 2,5 milijona evrov za obdobje petih let. Porabil jih bo za razvoj molekulskih strojev iz proteinskih origamijev.

Dr. Maca Jogan

Zaslužna profesorica na ljubljanski FDV dr. Maca Jogan je spreminjanje odnosa Slovencev do polpretekle zgodovine raziskala že pred leti, svoja dognanja pa je objavila leta 2013 v Teoriji in praksi v članku »Samostojna Slovenija in kolektivni zgodovinski spomin«; pri predstavitvi ji je pomagala raziskovalka Centra za raziskovanje javnega mnenja Živa Broder. V članku je Joganova posebno pozornost namenila mladim, pri katerih je ugotovila krepitev skepse do partizanskega odpora in posledično naraščanje simpatij do domobranstva. »Vsak tretji mlad človek ima pozitiven odnos do pojma domobranstvo, negativen odnos pa komaj vsak peti,« je leta 2013 zapisala ugledna akademičarka.

Krisztian Simon, madžarski politolog: Orbán je uresničil naša najhujša pričakovanja

Krisztian Simon sodi v mlajšo generacijo madžarskih intelektualcev. Je nekdanji novinar, zdaj pa na Svobodni univerzi v Berlinu končuje doktorat o kršenju človekovih pravic – predvsem svobode govora – na Madžarskem in v drugih državah nekdanjega vzhodnega bloka. V zadnjih dveh letih se je o tem pogovarjal z vsemi pomembnimi uredniki na Madžarskem, tudi tistimi, ki širijo propagando v imenu vlade. Zato pozna medijsko sprego med Janezom Janšo in Viktorjem Orbánom. Z njim smo se pogovarjali v Budimpešti dan po volitvah na Madžarskem, na katerih je Orbán v tretje zmagal z rekordno podporo in po novem tudi ustavno večino. Številni, predvsem skrajno desni evropski politiki so mu takoj čestitali – tudi slovenska SDS –, opazovalci na volitvah pa so organizacijo OVSE opozorili na rasistično kampanjo in neenak položaj tekmecev.

Zoltán Kovács, tiskovni predstavnik madžarske vlade: Med Orbánom in Janšo je kemija

Ne. Priljubljeni smo, ker predstavljamo nekaj, v kar ljudje verjamejo. Dejstvo, da smo dvakrat dobili ustavno večino, ne more biti plod mahinacij. Seveda lahko na nas gledate z vidika mahinacij in medijske propagande, a to je neumno. Z mediji ne moreš kamuflirati nečesa, kar ne deluje ali je napačno. Samo zato, ker imaš pod nadzorom medije, ljudje ne bodo glasovali zate. Pred letom 2010 je imela opozicija pod nadzorom večino medijev v državi, katerih lastniki so večinoma prihajali iz Zahodne Evrope, pa ji ni uspelo. Ne gre za vprašanje medijev, gre za vprašanje vsebine.