-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Za naročnike
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Hrvaška Za naročnike
Če spremljate tukajšnje medije, ste nemara opazili, da so iz njih izginile humoristične rubrike, predvsem ni več satire, samo tu in tam kaka izzivalna risba, vse drugo je smrtno resno. Točno tako, kot mora biti v državah, ki so se razšle z demokracijo in sodobnostjo, ki jih zaradi tega imenujejo režimi, avtokracije, diktature. Zato so razlike med Srbijo in Hrvaško malenkostne, oba režima se z enakim krvoločnim besom borita za obstanek, ne da bi spraševala za ceno; srbski vodja je od nekdaj čez les in bolj ali manj izgubljen, hrvaški vodja si je komajda zagotovil parlamentarno večino, ki mu omogoča vladanje, ima pa zato, tako kot Vučić, trdno v pesti pravosodje, prvega človeka te domnevno neodvisne veje oblasti, glavnega državnega tožilca. Podobnosti med režimoma so se spet pokazale te dni, pred lokalnimi, a za hrvaškega premiera in predsednika HDZ zelo pomembnimi volitvami, tisti v Srbiji pa volitev mogoče sploh ne bo dočakal. A vsej podobnosti navkljub se je, zanimivo, Vučićev omajani režim pri obračunavanju z nasprotniki izkazal celo za elegantnejšega od hrvaškega, saj se je ta tik pred lokalnimi volitvami lotil barbarske obravnave političnih tekmecev.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Ekonomija Za naročnike
V svetu naraščajočega ekonomskega kaosa in sistemske entropije zaradi razpada globalne hegemonije ZDA postaja ključno vprašanje produktivnosti in konkurenčnosti, tehnoloških prebojev in tržnih inovacij. Umetna inteligenca in robotizacija sta jedro teh sprememb, ne samo v industriji, temveč tudi na širših družbenih področjih. EU je to novo razvojno paradigmo z Draghijevim poročilom napovedovala pred Trumpovimi carinskimi šoki in bruseljsko oborožitveno histerijo. Slovenija ima v letnem poročilu Mednarodne skupnosti za robotiko (IFR, 2025) dobro izhodišče. Uvršča se na osmo mesto na svetu glede uporabe industrijskih robotov, prekaša povprečje EU in to velja bolje izkoristiti. Robotika ima v Sloveniji polstoletno tradicijo povezave akademske stroke, razvojnih projektov in industrijske rabe. Nekdaj uspešen projekt robotizacije Slovenije lahko postane podstat in učna ura za industrijsko politiko 4.0, za revitalizacijo konkurenčnosti države. Robotska ekonomika je tu izhodišče pomembnih družbenih sprememb, od trajnostnega razvoja do vključujoče družbe. Bo Slovenija znala izkoristiti dosedanje konkurenčne prednosti na tem področju?
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Kolumna Za naročnike
Italijanski Il Foglio je nedavno izdal časopis, ki ga je vsega napisala, uredila, oblikovala umetna inteligenca. Na prvi strani je med drugim obdelala italijanske trumpiste in Putinove velike prevare v zadnjih 20 letih.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Pamflet Za naročnike
Ko tožilci preganjajo vodjo SDS Janeza Janšo, so dejansko originalni. V zadevi Patria pred desetletjem so ga obtožili korupcije, češ da je dal ustno obljubo za nedovoljeno posredovanje v korist prodajalca orožja. Na sodišču niso imeli prič dogodka in tudi nikogar poprej ne potlej niso procesuirali na tak način. V novi zadevi Trenta mu očitajo, da so akterji prodaje njegovega nekdanjega posestva oškodovali nepremičninsko podjetje, ki da je posel preplačalo za sto tisočakov. Reč je posebna akrobacija: kupec je kasneje reč prodal naprej celo za višjo vsoto, kot jo je sam plačal, toda tožilci se niso sklicevali za izvršene kupčije, temveč so poiskali cenilce, ki so zatrdili, da je bilo posestvo v resnici vredno le desetino prodajne cene. Odmislimo, da so drugi cenilci izračunali, da je bila prodajna cena OK. A bolj v oči bijoče je dejstvo, da tožilci v minulih desetletjih niso preganjali več desetmilijonskih razprodaj družbenega premoženja, ki so romala za drobiž v roke zasebnim lastnikom. Tam, kjer tožilstvo skozi desetletja za določen tip korupcije inkriminira vsakič zgolj šefa opozicijske stranke, se pač kaže kot orodje za preganjanje politične opozicije. Dobesedno, tokrat so tožilci v zaključnem govoru za Janševo prodajo označili za primer arhetipske korupcije. Zakoni ne poznajo kaznivih dejanj arhetipskega umora, arhetipskega posilstva, arhetipskega vloma, arhetipskega izsiljevanja … Za zvočnost procesa so torej skovali poseben izraz - arhetipska korupcija. Proces absurda.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Dva leva Za naročnike
Vstajenje križanega / Vsi verniki so Janša, preostali pa njegovi talci
Hja, sodba v primeru Trenta je še enkrat odlično padla v Janševo politično agendo. Pred proslulim referendumom o penzijah umetnikov bo imel manevrski prostor za aktiviranje svojega ljudstva. In to kakšnega ljudstva! Človek bi sicer želel biti ustrezno nesramen ter hkrati nežaljiv, a množičnih prizorov pred sodiščem ni mogoče označiti drugače kot miting Slovenske lumpendemokratske stranke. Pač povečini ljudi, ki zelo zmerno rezonirajo in artikulirajo svoje misli, občutenja. A prave kreature niso te naivne, nevedne uboge pare, ampak Janša, ki takšno ljudstvo potrebuje in se z njim hrani. Ni kaj, v zadnjih 40 letih je prehodil dolgo pot od partijskega gardista do kralja ulice. Na tej poti je vse spreminjal, da mu ne bi bilo treba nič spremeniti. Odpovedal se je komunistični ideologiji, a ohranil boljševiško metodo delovanja.
-
18. 4. 2025 | Mladina 16 | Uvodnik
Uvodnik / Dežela lažnive kozice
Primer Trenta je jasen vsakemu, ki se je vsaj malo poglobil vanj: predsednik SDS Janez Janša si je v drugem letu svojega prvega premierskega mandata omislil večje stanovanje, dve tretjini kupnine pa poplačal z dejansko manjvrednim zemljiščem z ostanki domačije v Trenti (da, tudi v dolini najlepše reke na svetu so manjvredna zemljišča). Operacijo so izpeljali s čudnimi nakazili in prek dveh podjetij, končni kupec pa je to zemljišče takoj uvrstil med nekurantne naložbe, torej med takšne brez vrednosti. Ker pač ni bilo nič vredno. Zakaj je bilo nakazil toliko? Ker je Janša potreboval dokazilo o plačilu. Če imaš potrdilo o nakazilu denarja, bi res kdo pomislil, da ti je bil ta denar vrnjen? Kako dobro so vse premislili! Operacija je bila natančno in – moramo priznati – lucidno zamišljena.
Iskanje brez piškotkov ni možno
