-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Za naročnike
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Ekonomija
Mehki pandemijski totalitarizem
Pandemijska mišelovka se v drugi polovici avgusta ponovno zapira, četrti val pandemije je že konec julija krivuljo okuženih obrnil navzgor. Marijino vnebovzetje sredi avgusta je z vladne strani priporočen mejnik za vrnitev Slovencev domov in samoomejevanje stikov do začetka septembra. Nemško priporočilo sredi junija je bilo podobno. Pandemije očitno še ni konec, zadrege s SARS-CoV-2 pa so z vsakim valom večje. Dosedanji postopki zapiranja in odpiranja družbe niso niti ekonomsko niti socialno več vzdržni, odrešilnih političnih in zdravstvenih pristopov pa ni. Cepljenje in želena kolektivna imunost sta trenutno edino upanje, toda ljudje v to ne verjamejo več. Kako je mogoče dolgoročno normalizirati življenje z virusom, ostaja najprej skrivnost strokovnega razodetja. Hkrati pa postaja »nova normala« modificirane predpandemijske družbe del političnega inženiringa. Z vsakim krogom pandemije smo bliže Orwellovemu svetu 1984.
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Kolumna
Tu je zelo mirno in skoraj slovesno. Občutje ustvarjajo bela cerkev s čokatim zvonikom iz častitljivega l8. stoletja, veliki lipi, nekaj hiš, lokalčič, ozka asfaltirana cesta, ki vodi do bližnje lovske koče sredi gaja brez, borov, macesnov, smrek, bukev, prav pisane druščine dreves na tako majhnem prostoru. Cestica pelje skozi lipov drevored, ki nekako ne spada sem gor v hribe, a prav mora biti tu. Vse skupaj je na slemenu in tu vedno pihlja. Sveže je kljub vročini v dolini in od tod se v tem sončnem dnevu daleč vidi.
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Dva leva
Seveda je vsake zgodbe enkrat konec. Še zlasti tistih, ki so prelepe, da bi trajale. Denimo, da se kolaborantom namesto kazni podeljujejo apanaže. Poosebljena politična perverznost je gotovo poslanec stranke DeSUS Franc Jurša. Mož vselej, ko javno spregovori, daje občutek zmerne bistrosti. A to v politiki očitno ni breme, ampak prednost. Prednost, ki takega človeka odveže politične morale, obveze do volivcev in lojalnosti do stranke. A ker je celoten DeSUS v vsem obdobju delovanja ena sama politična trgovina, da ne rečem prostitucija, se Jurša pravzaprav odmika le od aktualnih prioritet, ne pa od metod političnega delovanja stranke. Je pa v navedeni izjavi prostodušno razkril nekaj, kar sicer vsi počnejo, a nihče pred njim ni izrekel: ni samoumevno, da se poslanec opredeli za dobre predloge, zavrne pa slabe. Zadeva je bolj kompleksna. Če bodo z njim prijazni, bo dobre predloge podprl, če ne bodo, jih bo zavrnil. In tudi obratno: za prijazne besede in konkretne priboljške pred neizogibno upokojitvijo je pripravljen podpreti tudi slabe predloge. Kar pomeni, da DeSUS ni voda. »Kemično čisti« upokojenski poslanec ima barvo, vonj, okus – in predvsem ceno.
-
20. 8. 2021 | Mladina 33 | Uvodnik
V teh dneh je v javnost prišlo več novic s podobno vsebino. Tako je Borut Rojc, ilirskobistriški občinski svetnik iz stranke SD, javno okrcal nekdanjega ministra za šolstvo Jerneja Pikala, da v času, ko je vodil ministrstvo, v občini niso dobili denarja za telovadnico, pod Janševo vlado je drugače: »Ko smo v Ilirski Bistrici Jerneja Pikala prosili, če bi lahko ministrstvo za izobraževanje sofinanciralo gradnjo šolske telovadnice, smo dobili izgovor, da ni denarja. Simona Kustec je ta denar našla.« Na Twitterju je nato podoben primer opisal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše Žan Mahnič: »Ko sem Jerneja Štromajerja (državnega sekretarja pri Pikalu, op. p.) prosil, da bi odobrili več vpisnih mest za glasbeno šolo Škofja Loka, to ni bilo možno. Ko sem isto prosil Simono Kustec, je ministrstvo izdalo soglasje za kar 29 dodatnih vpisnih mest.« Tretja novica je bila objavljena ta torek na TV Slovenija: »Ministrstvo za kulturo je ugodilo poslovnežu Jožetu Anderliču. V Palači Schellenburg mu ne bo treba graditi večnamenske kulturne dvorane. Ta je bila eden od pogojev, da mu je ministrstvo leta 2009 dovolilo rušitev zaščitenega Kolizeja. Družbi Tivoli se je namesto izravnalnega ukrepa zagotovitve osrednjega večnamenskega prostora za kulturo v novem objektu naložilo alternativni izravnalni ukrep, in sicer plačilo 1,5 milijona evrov v dveh obrokih.« Četrta novica je podobna, v javnost pa je prišla v sredo: »Evropska komisija je slovenski vladi odobrila pomoč Postojnski jami zaradi škode, povezane z izbruhom epidemije covid-19, v višini približno 1,3 milijona evrov v obliki znižanja koncesijske dajatve za leti 2021 in 2020. Gre za pokritje dela škode, ki je nastala zaradi izbruha koronavirusa in omejevalnih ukrepov, ki jih je morala Slovenija sprejeti za omejitev širjenja virusa.«
Iskanje brez piškotkov ni možno
