Gospodje lopovi v državnem zboru

Vlado Miheljak

19. 6. 2015  |  Mladina 25  |  Dva leva

»DI Hans R*****, ki ga je gnala želja po dobičku, je sprejel odločitev, da s podkupovanjem pristojnega slovenskega politika, in sicer s posredovanjem 900.000 evrov Jožetu Z****** kot posredniku Ivana J*****, vpliva na razpisne pogoje v korist P*****.«
(…) Za prikrojitev razpisa v korist Patrie so se, kot piše v razsodbi, dokončno dogovorili na srečanju 1. septembra 2005. »V zameno je bilo dr. Jožetu Z****** obljubljeno izplačilo 900.000 evrov ter delež pri ‘preplačilu lokalnega partnerja’ kot dodatna finančna ugodnost za vladajočo stranko Ivana J*****’, piše v dokumentu.«
— Avstrijsko vrhovno sodišče ugotavlja, da je imel Ivan J**** kot predsednik slovenske vlade možnost posegati v razpisni postopek v zvezi z nakupom oklepnikov (STA, 11. 6. 2015)

Včasih se nekatere stvari simptomatično, a tudi simpatično ujamejo. Če si vernik sekte SDS, kajpak najprej pomisliš na zaroto. Denimo, slovenski mediji so hkrati prenesli vest o končni razsodbi avstrijskega vrhovnega sodišča v procesu primera Patria, v kateri je Ivan J**** s svojo stranko prepoznan kot končni naslov podkupovalne verige, ter da je ustavno sodišče dokončno vrnilo mandat Janezu Janši.

Sovpadanje je sicer naključno. A denimo, da je vendarle (zlo)namerno, zavestno. Katera dejstva pa se s tem spremenijo? Ustavno sodišče zgolj potrjuje tisto, kar smo itak vedeli, preden so člani kluba rumenih kravat z Beethovnove staknili glave in tehtno odločili. Namreč, da bo Janezu Janši dokončno vrnjen mandat. In avstrijsko vrhovno sodišče pritrjuje razsodbi nižjega. A sovpada še ena stvar. Medtem ko avstrijsko vrhovno sodišče ugotavlja, da je bil v hudodelski verigi Jože Z****** poštar, ki je prenašal nakazilo Hansa R**** za Ivana J****, ter da ustavno sodišče razsoja, da je Janez Janša spet poslanec, v državnem zboru poteka diskusija, ali gospodje lopovi smejo sedeti v slovenskem hramu demokracije. No, odgovor skromnega kolumnista je, da ne le, da smejo tam sedeti, ampak da tja tudi sodijo. Državni zbor je pač njihovo naravno okolje. Da ne bo nesporazuma, niso vsi poslanci lopovi in niso vsi lopovi gospodje, vsekakor pa so vsi poslanci, ki so lopovi, veliki gospodje. Kajti za njih veljajo drugačna pravila kot za druge člane hudodelskih združb. In tudi drugačna kot za druge, navadne, poštene državljane. Lopov pač ne more računati na posebne privilegije iz zaporniškega statusa. Nekaznovani državljan ne more računati na bonitete iz poštenega življenja. Lopov, ki je član državnega zbora, pa uživa oboje. Uživa privilegije iz zaporniškega statusa in privilegije iz statusa poslanca. Zato z razlogom gospod lopov. In brez njega bi bila v državnem zboru velika vrzel, kajti poslanci zaporniki so najbolj kompetentni, da razpravljajo denimo o pregonu korupcije, podkupnin, provizij v sistemu javnega naročanja itd. Kdo bi bolje vedel, kaj je podkupnina in kako poteka izplačilo na neznanem kraju, neznanega dne, na neznani način? Pa naj gre za zdravstvo, javno upravo, orožarske nakupe …

In ker je prišel na mizo naših vrlih poslancev predlog spremembe zakona, je nastala huda zadrega. Namreč, kako glasovati proti temu, da pravnomočno obsojeni ne smejo sedeti v državnem zboru in ponovno stopiti pred volivce. Tudi če se še tako trudijo pojasnjevati, da je predlog spremembe zakona naperjen proti Janezu Janši, da gre tako rekoč za Lex Janša, težko prepričajo javnost. Velika večina volivcev pač kot samoumevno razume, da pravnomočno obsojeni ne spadajo v državni zbor, ampak 45 km zračne linije jugovzhodneje. In tudi kronski argument, ki so ga na zasedanju v državnem zboru ponavljali poslanci SDS, češ da je Janša dosegel najvišji volilni odstotek med vsemi poslanci zadnjega sklica, je precej invaliden. Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je na volitvah leta 2014, na katerih je bila volilna udeležba resda nižja (le 99,97 %) kot pet let pred tem, ko je bila 99,98 %, dobil glas prav vseh volilnih upravičencev v svojem volilnem okrožju. Janez (Ivan) Janša v svoji (IV. volilni enoti) le 35,57 %. Veliko samodržcev v Evropi in svetu se lahko pohvali s precej višjim rezultatom.

Zaradi panike pred (malo verjetno) dokončno spremembo svežnja zakonov, ki potrebujejo dvotretjinsko podporo v DZ, pa se lahko zgodi nekaj drugega. Nekaj, kar bi delovalo kot samomor iz zasede. Namreč, ne le NSi, ki bi z izločitvijo Janše pridobila manevrski prostor na desnici, ampak tudi v vrstah same SDS delajo napako. Da bi relativizirali in blokirali sprejetje omejevalnega zakona, se spuščajo v vrtoglave manevre. NSi predlaga, da se novela razširi še na nekdanje funkcionarje slovenske in jugoslovanske zveze komunistov. Tu lahko nastane problem. Koga šteti za funkcionarja partije? Spada med njih denimo Ivan Janša, goreč mladinski funkcionar in politkomisar čete Iva Lole Ribarja, ki je bil znan po tem, da je mladež preganjal po poteh Avnoja, jim pral možgane in v Biltenu Avnoja zahteval, da »se morajo boriti proti vsem negativnim pojavom v naši družbi in predvsem slediti poti našega največjega revolucionarja – tovariša Tita«? Takšen sodi v DZ? Ali denimo Vinko Gorenak, ki predlaga, da so v omejitev zajeti tudi udbovski špiclji? O.K. špiclji. Kaj pa člani represivnega aparata? Gorenak ni le vztrajal v partiji praktično do razpada režima, ampak je poosebljal represivni organ partijske države. Bil je komandir postaje milice v Celju, v kadetski šoli je vzgajal bodoče člane represivnega organa. In celo magistriral je s tezo »Vpliv učno vzgojnih rezultatov miličnikov kadetov na delovno uspešnost miličnikov«. Če prevedemo znanstveni besednjak v pogovornega: »Vpliv vzgojnega dela V. G. na uspešnost kasnejših članov represivnega aparata«.

Dobro, v sredo, 17. junija 2015, so poslanci z več kot dvotretjinsko večino potrdili sveženj zakonov, ki bi pravnomočno obsojenim prepovedovali kandidiranje za poslance in politične funkcije. A brez panike, to ni zgodovinski dan, to je le prvo branje. Obstaja še nadaljevanje postopka. In čisto na koncu obstaja tudi ustavno sodišče, ki tako spornega omejevanja politične kandidature gospodom lopovom zagotovo ne bi dovolilo.