Heni Erceg

21. 10. 2022  |  Mladina 42  |  Hrvaška

Posiljena država

Sodelovanje v domovinski vojni je sodnike prepričalo, da so občinskemu načelniku iz vrst HDZ še zmanjšali že prej tako ali tako zanemarljivo kazen za posilstvo

Kakorkoli obrneš, je na Hrvaškem slabo, najbolj pa brez dvoma trpi premier, ker ne more obrzdati malopridnežev, ki hočejo zrušiti njegovo vlado in so menda vsi »pod tujim vplivom«. Čigavim? Ruskim? Zagotovo človek zaradi razmer v stranki, zaradi kriminalnih afer svojih tovarišev, ki se vrstijo kot po tekočem traku, trpi za preganjavico in si je izmislil »zunanjega sovražnika«. Tako nas je s časovnim strojem prestavil nazaj v davno leto 1999, ko se je predsednik Franjo Tuđman vrnil iz Amerike s karcinomom (čeprav je bolezen trmasto zanikal) in – besen, kot je bil – ljudstvu svareče pretil s strahotno nevarnostjo opozicijskih »rumenih in zelenih hudičev«, ki si prizadevajo spodkopati Hrvaško, »tujih plačancev«, ki bi »Hrvaško prodali za Judeževe srebrnike«. Kmalu za tem je umrl, toda »zavistni diletanti« – mediji in nerazumna opozicija – so ostali in zdaj jih je njegov modri in izkušeni naslednik prepoznal in poklical na odgovornost.

Morda se v tako imenovani demokraciji takšna trditev zdi trčena, a zagotovo je v premierovi preganjavici nekaj sistemskega, saj je treba stranko na oblasti, v kateri kriminalcev, lopovov in posiljevalcev kar mrgoli, za vsako ceno ohraniti neomadeževano, ohraniti je treba vpliv na vse veje oblasti, predvsem sodno, menda neodvisno, ki od časa do časa zablesti v vsej svoji demokratični polnosti, v svoji blagosti do kršiteljev zakona, celo če gre za najgnusnejše zločine posilstva.

Ženske so namreč tu drugorazredna bitja, ki jih smejo moški pretepati, pobijati ali posiljevati, obsodbe za te zločine pa so takšne, da jih v resnici sploh ne bi bilo treba izrekati. Kajti če sodišče že tako ali tako simbolično kazen za hud zločin posilstva zmanjša še z možnostjo odpusta iz zapora po enem samem letu, se resnično zdi, da ima premier prav, ko trdi, da gre za pošastne zunanje vplive; seveda če bi imel s tem v mislih, vendar nima, vpliv Irana, kjer so ženske podvrsta, izpostavljena najrazličnejšemu nasilju, nasilneži pa ljudski junaki. V resnici so junaki tudi tu, na primer neki občinski načelnik, seveda član HDZ, močan in vpliven, ki je gnusno posilil someščanko in bil kaznovan z dveletno zaporno kaznijo, a so mu jo te dni skrajšali za pol leta.

Z obrazložitvijo višjega sodišča: »Obtoženec v pritožbi upravičeno trdi, da mu je prvostopenjsko sodišče izreklo prestrogo kazen, ker ene od okoliščin ni upoštevalo kot olajševalno, čeprav bi moralo.« Ni ga kviza, na katerem bi dobili odgovor na vprašanje, katera olajševalna okoliščina je bila odločilna za zmanjšanje že tako neznatne kazni za dejanje posilstva, o katerem je pogumno in javno pričala žrtev, Snježana K., ker bi rada »spodbudila še druge žrtve, da spregovorijo, saj se bodo tako njeni trije sinovi naučili, da je posilstvo hudo kaznivo dejanje«. Noben kazenski priročnik ne navaja, da bi bila olajševalna okoliščina za strahotno ponižanje ženske in zločin, za katerega je celo na Hrvaškem zagrožena kazen do 15 let zapora, da bi bila torej pri tem dejanju olajševalna okoliščina lahko – udeležba v vojaških spopadih! Toda prav »sodelovanje v domovinski vojni, za kar je bil večkrat odlikovan«, je sodnike prepričalo, da so tej gnidi iz HDZ še zmanjšali že prej tako ali tako zanemarljivo kazen. To je nedvoumno sporočilo, da je status branitelja nad vsemi zakoni, čeprav so bile v dokaznem postopku »navedbe oškodovanke jasne in prepričljive ter potrjene z dokumentacijo o sledovih obtoženčeve DNK«. Vse zaman!

Še eden iz množice vplivnih pokvarjencev, delomrznež, pri petdesetih upokojeni branitelj, ki je bil upravičen do zavidanja vredne pokojnine in številnih ugodnosti, pozneje pa je postal občinski načelnik, o katerega plači se sploh ni treba spraševati, bo v hipu spet na prostosti. Snježana K. pa je samo še ena iz množice prizadetih žensk, ki jim tukajšnje pravosodje, dekla konservativne vladajoče partije, ne izkazuje niti trohice milosti. Pa to še ni vse, naš branitelj, hrvaški ponos, je med obrambo pred sodiščem razgalil vso bedo patriarhalne province, ko je svojo žrtev imenoval prostitutka, ki »mi je, ko sem bil načelnik, nasprotovala in se ves čas pritoževala«. Pa jo je posilil! Da jo spravi k pameti. »Dokazal bom svojo resnico,« se priduša ta samec, »vendarle sem vojak, nisem se boril, da bi se zdaj bal neke prostitutke. Sem večkrat odlikovan.«

Seveda si, bedak, in seveda nam ni treba ugibati, kako si se, če je priložnost nanesla, med vojno obnašal do žensk »sovražne« narodnosti, in seveda to ni napaka v sistemu, ampak ustaljeni način ravnanja, zaradi katerega samo vsaka deseta ženska na Hrvaškem prijavi posilstvo.

Snježana K. je bila s to sodno odločitvijo še enkrat posiljena, prav tako pravica, ženske pa so dobile sporočilo, naj bodo tiho, če jih posili kak tepec, ki ima v DNK vpisano olajševalno okoliščino – pripadnost nadvrsti samcev, ogromni populaciji braniteljev. Saj ta okoliščina prinaša najrazličnejše ugodnosti od denarja in stanovanja do blagih, simboličnih kazni za huda kazniva dejanja. Ves cinizem te »olajševalne« okoliščine pa se kaže v primeru nekdanjega premiera Iva Sanaderja, ki so mu sodili zaradi vojnega dobičkarstva, sodba pa je bila nato razveljavljena, češ da je bil tudi on branitelj. Čeprav človek v vojni ni sodeloval niti en sam dan.

In navsezadnje, ali je katero od kakih sto veteranskih združenj protestiralo zaradi sramotno nizke kazni soborcu posiljevalcu? Ne, od tistih, katerih beseda je sicer zakon in ki grozeče tulijo, takoj ko se kdo vtakne v njihove privilegije, ni bilo slišati niti besede. Ker to lahko počnejo, saj jih varuje partija, ki z rožnim vencem v roki Hrvaško »posiljuje« že 30 let. 5