Komentar / Na zdravje!

Heni Erceg

24. 2. 2023  |  Mladina 8  |  Hrvaška

V celoti je upoštevala protokol; vedela je, da je nekaj narobe, zato je šla takoj na pregled v zasebno kliniko v Zagrebu in zanj seveda mastno plačala. Zaradi suma, da gre za maligni tumor, so jo poslali na Zavod za tumorje, tam so opravili dodatne preiskave, tudi tisto ključno – biopsijo sumljive tvorbe. Potem pa so minevali dnevi in nato meseci, Lina Budak – gospa je znana odvetnica, ukvarja se predvsem z obrambo novinarjev, ki jih desničarski podleži tožijo za ogromne odškodnine za pretrpljene »duševne bolečine« – pa je čakala na odločilni, histopatološki izvid. Sedem mesecev je zaman poskušala priti do njega, klicarila je v bolnišnico, nazadnje pa so ga na njeno neomajno vztrajanje (kljub neprijaznosti uslužbenke za okencem) vendarle našli. V računalniku. Izgubil se je! In z njim srhljiva diagnoza – karcinom dojke. Zdravljenje je zamujalo že celih sedem mesecev, za to pa je bil odgovoren »humani« sistem, katerega prvi človek se je nedavno na množične proteste novinarjev zaradi sistemskega umora novinarja Vlada Matijanića odzval z ostudnimi besedami, da »je kolegovo smrt nedostojno izrabljati v politične namene«!

Tudi Lina Budak je svojo tragično zgodbo verjetno razkrila v politične namene, potem ko so jo po hitrem postopku operirali v Nemčiji. Operacijo si je plačala sama, zanjo je odštela deset tisoč evrov. Zdaj spet čaka, da ji bodo milostno določili datum za začetek nadaljnjega zdravljenja, zaradi sedmih mesecev, zapravljenih, ker se je tako pomemben izvid izgubil v labirintu nedelujočega sistema, pa je bilo ogroženo celo njeno življenje. No, še grozljivejše od tega, da se bolnik – če nima zvez ali ni pripravljen prinesti primernega darila – mesece izgublja v žrelu sistema, ki je tako zbirokratiziran, da se ne ve, kdo pije, ve pa se, kdo plača, je ravnanje odgovornih. Resnično bridko odzvanjajo besede enega od bogov zdravstva Lini Budak, ki je pogumno, čeprav nemočna, opozorila na usodno malomarnost, naj se, »če ji zdravstvo na Hrvaškem ni všeč, zdravi v tujini, toda ne na stroške domprimarijačega zdravstvenega zavarovanja«. Kot da nas ne bi naravnost odirali z gromozanskimi prispevki za prav to, smrtonosno zdravstvo, kljub temu pa si moramo glavo reševati zunaj države. Seveda samo tisti, ki so pravočasno prihranili nekaj denarja ravno zato, ker so hoteli preživeti, če bi resno zboleli.

Če ste član HDZ, takšnih težav seveda nimate, vse vam je na voljo, od izvida po biopsiji, ki vam ga bo osebno pojasnil ugledni dr. prof. mag. primarij … do operacije in zdravljenja.

Če niste član te stranke, pa na vas za prvim vogalom preži smrt, še posebej, če svoj primer »izrabljate v kake druge namene«, kakor je Lini Budak cinično in brezsrčno očital tisti bedak, zdravstveni minister. Če imate partijsko izkaznico, se lahko na račun hrvaške zavarovalnice zdravite tudi v tujini, kot se je eden od nekdanjih zdravstvenih ministrov, zapriseženi desničar, nezaupljiv do sistema, ki ga je vodil. Na neko popolnoma rutinsko operacijo se je odpravil v Avstrijo. Če sploh ne omenjamo tvorca ponorele države in začetnika korupcije in kriminala vseh vrst, prvega predsednika Franja Tuđmana, ki je svoj karcinom zdravil v ZDA. Neuspešno.

Primer Line Budak, katere življenje je zaradi začetka zdravljenja sedem mesecev prepozno, resno ogroženo, je zgolj vrh ledene gore v hrvaškem zdravstvu, za katero vemo, da neustavljivo tone in že leta deluje zgolj kot zlizana stopnica do zasebnih ambulant in klinik. Tako javno zdravstvo – verjetno, ker gre za neželeni ostanek Jugoslavije – deluje zgolj kot senca, oblast pa počne vse, da bi ga v celoti privatizirala. Naj tisti, ki to zmorejo, plačajo za svoje zdravje, drugi, ki še verjamejo, da sistem deluje, pa lahko računajo na smrtni izid ali kot Lina Budak upajo, da sedem mesecev, izgubljenih zaradi brezbrižnosti in razčlovečenosti sistema, ne bo usodnih in bodo lahko živeli naprej.

In kaj zdaj? Bo minister za zdravje odstopil? Seveda ne, saj nad njim bedi premier, prav tak brezčutni nemoralnež, ki bi ta primer zlahka razglasil za nedopustno »uhajanje informacij«, kot je to storil v zvezi z razkritjem kratkih sporočil njegovih najtesnejših sodelavcev, ki vsa kažejo na koruptivna dejanja. Takšne medijske rabote mu, je zatrdil šef zločinske organizacije na oblasti, povzročajo »politično škodo«, in – ne meneč se za pravico javnosti, da se seznani s kriminalnim delovanjem oblasti – histerično napovedal spremembe zakona o kazenskem postopku. Po teh bo verjetno spet mogoče kaznovati in preganjati novinarje, ki razkrivajo »državne skrivnosti«, torej korupcijo in klientelizem vladajoče elite.

Morda bi bila, če bi tak zakon obstajal, po njem kaznovana tudi Lina Budak, ki je javnosti razkrila »skrivnost« zastrašujočega delovanja zdravstvenega sistema. Vzvišeni predsednik vlade je torej napovedal zakon, po katerem bodo novinarji morali razkriti vire, sicer … Kaj? Jih bodo strpali v zapor? Eh, kako hitro je ta propadli oblastnik pozabil na ne tako davne čase, v katerih so vohljači njegove partije zasledovali novinarje, jim prisluškovali, brskali po njihovih zdravniških kartotekah – to se je zgodilo meni osebno – isto pa se je dogajalo tudi nasprotnikom režima, ki temelji na trdoživih korupciji in kriminalu. Nemara bi po tem zakonu preganjal tudi Lino Budak zaradi vznemirjanja javnosti, širjenja lažnih novic o zdravstvu in njegovem ministru, tem brezobzirnem bitju teme, ki žrtvi svojega resorja očita, da »ima morda kake druge namene«. Da, ima jih. V tem mračnem zakotju namerava preživeti.