26 krat nad zakoni stvarnosti

Bernard Nežmah

17. 5. 2013  |  Mladina 20  |  Pamflet

Časnik »Večer« in POP TV sta v seriji prispevkov razkrila, da je dobil gospod Zoran Janković pri »Banki Koper« 250.000 evrov posojila brez kakršnegakoli pologa ali hipoteke. Novinarji so se čudili in bančne uslužbence spraševali, kakšno posojilo bi dobili na plačo v višini pol tretjega tisočaka, in dobili odgovor – 10.000 evrov. Duhovni vodja vladajoče stranke PS dobi torej 25 krat več kot državljan s primerljivo plačo.

Pred tednom je završal podatek, da je Slovenija po mnenju gospodarstvenikov skoraj popolnoma skorumpirana. In ni ga bilo, ki bi v državi ne postavil, da je ključ razvoja odprava korupcije. Kaj pa zdaj, ko je eklatantni primer na dlani?

Večina dnevnih medijev je to zgodbo ignorirala, ali pa ji je dala le obrobni status. Sam Janković je nejevoljen, pravi, da ima pravico do zasebnosti, saj da se ti podatki javnosti ne tičejo, ker gre za osebne podatke med njim in banko. Res?

Od kod bi lahko vodja PS poravnal svoj kredit? Mož opravlja zgolj službo župana, za katero prejme po 2.652 evrov. Za obrok kredita bi moral na mesec zbrati po 7.500. Od kod dodatnih 5 tisočakov? Ali koprska banka verjame v čudeže?

Preiskovalni novinarji so natančno pregledali poslovanje med ljubljansko občino in »Banko Koper« in prišli do pomenljivih podatkov. Pred Jankovićevo dobo je MOL plačal omenjeni banki en sam račun v letu 2003 v vrednosti 2.142 evrov. Od leta 2006 pa do danes so posli narasli na 198 milijonov. Ime Janković je torej zgodba o uspehu v primeru »Banke Koper«. Do številk se je časnik prikopal s pomočjo projekta »Supervizor«, ki ga je lansirala KPK. Torej, pričakovali bi, da bomo na ekranih zagledali Gorana Klemenčiča, ki bi takoj napovedal preiskavo primera. Njegova ekipa je v takih zadevah ekspresna, tokrat pa molk. Ko so mediji poročali, da je Slovenija najbolj skorumpirana država daleč naokoli, je gospod Klemenčič že naslednji dan čutil potrebo in nastopil z besedami, da gre za pretiravanje. V stoprvem primeru Janković, ki vpije do nebes, pa prvega moža KPK ni na spregled. Vmes je celo pozabil, da je januarja terjal od politike odstop ljubljanskega župana.

V fenomenu medijsko in kriminalistično razkritih rabot ZJ deluje stalnica. Po dnevu ali dveh medijskih zgodb vsaka zadeva ponikne, stvari nikoli ne zgrabijo tožilci, pač pa reč leži v predalih, kjer čaka in čaka. Politik onkraj zakonov. In z njim njegova stranka, ki načeluje vladi. Pred volitvami 2011 ji je ZJ posodil 100 tisoč tisočakov, za katere celo predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes pravi, da je šlo za kršitev zakonodaje. Medtem, ko njegovo RS skrbno pregleduje financiranje volilnih kampanj, ki morajo teči v skladu z zakonom, se PS temu izogne s »kreativnim obvodom«. Nategu in izigravanju zakona se reče »kreativni obvod«, a to ima status umetniškega akta, ne pa političnega prevarantstva. In stranke članice vladajoče koalicije molčijo.

Molči tudi krog skupine z Milanom Kučanom in Janezom Stanovnikom na čelu , ki je na magistratu prosila ZJ, da ustanovi stranko. Nobenega glasu niti od množice mestnih nagrajencev. Zakaj se nihče iz teh krogov nikoli ne oglasi?

Legendarni poljski reporter Ryszard Kapuscinski je opisoval fenomen Leonidasa Trujilla, ki je bil diktator Dominikanske republike 30 let. Odločal je o vsem, samopašni vladar pač, ki pa je na koncu zmotil celo ZDA. Ko je potem CIA iskala atentatorja, ki bi opravil s samodržcem, je iskala zaman. Za časa njegove vladavine je namreč cerkev organizirala skupinsko krščevanje, Trujillo pa je bil boter vsem otrokom. Sčasoma je postal krstni boter vseh svojih podanikov, vsakdo je dobil kakšno korist, in na koncu CIA ni našla nikogar, ki bi si drznil dvigniti roko na svojega botra.

Slovenija ni ravno Dominikanska republika izpred pol stoletja, se pa oblika vladavine monopolov, ki vladajo v glavnem mestu, zdaj širi še na državo. Jankovićeva PS je v vlogi vlade namenila 41 milijonov poroštev podjetju »Cimos«. Z besedami, da je to investicija v prosperiteto. Kaj pa je garant? Novo vodstvo pravi, da bo gledalo v prihodnost, da se ne bo ukvarjalo s procesuiranjem in preganjanjem teh, ki so podjetje pripeljali pred propad in pri tem pretočili desetine milijonov na zasebne račune zunaj podjetja. Ljudstvo, ki mu vlada zdaj krči plače, pa ostaja indolentno. Iz njihovih žepov bodo krpali tajkunske zaslužke.

Premierka Alenka Bratušek sistematično nastopa v monologu. V parlamentu tako pripoveduje: Vlada ve, kaj počene«, pred avditorijem CNN: »Rabimo čas, ne pomoči«. Ko je obiskala Maribor, kjer je petina prebivalstva brezposelna, v mestu, ki je pred propadom, je na hitro obiskala mestno hišo, sprejela županov seznam 35 zahtev, ne da bi ob njih karkoli dejala, nato pa meščanom oznanila: »Pozornost je treba nameniti pozitivnim spremembam« in odhitela na obisk doma za onemogle!!!!!!!!!!!!!!!?

Kaj za vraga razen reklame za »Pozitivno Slovenijo« je potem počela v Mariboru? A v mestu nobenih protestov zoper ignoranco premierke, še najbolj luciden je bil novinar nacionalke, ki je njen obisk strnil v lapidarno misel: »Če sem pred leti ob obisku slovenskega premiera dejal, da ni povedal nič pametnega, lahko tokrat dodam samo to, da ni povedala ničesar, ne samo nič pametnega.«

Vladavina PS na simbolni ravni prinaša monolog in izgubo občutka za stvarnost. Pred tedni je ljubljanski župan na seji mestnega sveta zahteval, da podprejo še dodatne 4 milijone za obnovo dvorane Tivoli. Če ne, ne bo Evropskega prvenstva. Zdaj, ko je izvajalec del odstopil, ker ni kos časovnemu okviru, je ZJ nonšalantno izjavil, nič zato, bomo dvorano pa samo enostavno obnovili. Ne da bi s tem v očeh javnosti postal lažnivi Kljukec.