Na poti v duhovno zdravje naroda

Bernard Nežmah

29. 8. 2014  |  Mladina 35  |  Pamflet

Novi mandatar Miro Cerar je napovedal, da bo vrnil zaupanje v pravno državo in njene institucije ter da bo poskrbel za zdravje naroda na duhovni in psihofizični ravni. Poleg premierske funkcije bo de facto še minister za zdravje in slovenski nadškof.

Seveda pa velja te cinične komentarje vseeno še malo zadržati, dokler ne nastopi kot predsednik vlade. Zdaj smo v času leporečja, a prihaja čas dejanj.

Zaupanje v pravosodne institucije je dejansko kilavo. Tam množice protestirajo iz dneva v dan zoper v nebo vprašljivo obsodbo Janeza Janše, toda poglejmo raje neizpodbitni fiasko. Sodišče je na začetku leta pravnomočno obsodilo bivšega mariborskega župana Franca Kanglerja na zaporno kazen, ki pa jo je Vrhovno sodišče nedavno razveljavilo. Med številnimi razlogi je tudi ta, da sodba nima razlogov o tem, kako je obsojeni Kangler vedel, da je bilo potrdilo Karin Ježovite, na osnovi katerega je prišla do občinskega stanovanja, ponarejeno. Škandal prve vrste. Sodniki so možakarja obsodili, da je vedel, skratka participiral pri goljufiji, ne da bi to dokazalo. Da je dotično gospo poznal in v drugih zadevah z njo komuniciral, je sklepanje na ravni zloglasnih dachavskih procesov.

S Kanglerjem je resda hudič, je eden najbolj črtenih politikov, vendar pa ima vsak človek v pravni državi, torej tudi on, pravico do poštenega sojenja. V medicini je danes razširjena navada, da pacienti tožijo zdravnike zaradi škode, ki so jim jo povzročili z napačnim in škodljivim zdravljenjem. Kaj pa sodniki? So problem protestniki in kritiki sodstva, ali nemara tudi konkretni sodniki, ki pišejo sodbe brez zahtevane prepričljive argumentacije? Bo novi premier zaupanje v pravno državo reševal tudi s postopki, ki bodo zadevali tudi konkretne sodnike?

Vnaprejšnji pogled na dobre in zle, ki jih je treba apriori kaznovati, je sicer še veliko bolj razviden v spopadih v Ukrajini. Vladimir Putin je bad guy, ki si hoče podrediti bivše Sovjetske države. To, da ukrajinska vojska granatira civilne stavbe in bolnišnico v mestu Lugansk, je neproblematični factum. Če lastna vojska bombardira lastno civilizacijo, stavbe, v katerih bivajo njeni državljani, je to normalno? Ali je razglasitev politične avtonomije regije, kakor sporna je že, razlog za uporabo topništva nad mesti? Nemški založnik Gabor Steingart je napisal članek, v katerem je plediral za razum po zgledu Willyja Brandta. Ta je bil župan Berlina v času, ko je sovjetski blok začel graditi Berlinski zid, ki je njegovo mesto razpolovil, vendar se na nasilje ni odzval z nasiljem, temveč je z »nemočjo jeze« sprejel dejstvo in potem leta deloval skozi dialog, ki je četrt stoletja kasneje pripeljal do podrtja zloglasnega zidu. So problemi, ki se jih ne da rešiti na mah in ne na silo.

Sicer pa je ukrajinska oblast priredila vojaško parado, na kateri je spregovoril predsednik Petro Porošenko, ki je napovedal, da bo država namenila dobri 2 milijardi za vojaško oborožitev. Hudiča, od kod državi, ki ne more plačevati uvoženega plina, denar za letala, tanke in ladje??? Odgovor je preprost – pomoč bodo izpeljali ti, ki mu bodo prodali orožje. In od tod gre misel v smer, kdo na Zahodu ima finančno korist od vojnih eskalacij v Ukrajini?

Seveda ni edini vladar, ki ima težave s financiranjem vojne. Španski kralj Filip II. je bil eden najbolj ratobornih monarhov v 16. stoletju. Od očeta Karla V. je nasledil vojne s Turki, Francozi in nemškimi luteranci, kar je privedlo do tega, da je bil državni dolg na borzah sedem krat večji od državnega proračuna. Manko je hotel rešiti elegantno, tako da bi povečal davke na zasedeni Nizozemski, toda tamkajšnji Svet se je uprl, da bi plačeval njegove vojne odprave. In rezultat? - V enem letu je podpisal mir s Francijo!

Eklatanten zgled, kako lahko državljanski upor vpliva na najvišjo politiko.

Odhajajoča vlada Alenke Bratušek se je zapisala v zgodovino po razumevanju oblasti kot pravice do plena. Premierka je samo sebe poslala v Bruselj na komisarsko pot, njen aparat pa je imenoval v bančništvu anonimno gospo Katjo Špur za svetovalko v mednarodni razvojni banki, kajpak s sanjsko plačo. A kako jo je njena vlada izbrala? Najprej je objavila razpis, na katerega se je prijavilo sedem kandidatov, nato pa je financminister Uroš Čufer izmed sedmerice izbral njo, ki pa se sploh ni prijavila!?? Skratka, kandidat ni bil izbran kot najboljši izmed prijavljenih, ampak kot najbolj zaželen v vladni ekipi. Skratka vlada, ki nonšalanto kadruje po principu všečnosti in ne kompetentnosti. V državi bi sicer veljalo vpeljati javne razpise za vse dobro plačane evropske in svetovne službe, ki po kvotah pripadajo Sloveniji, a to s plačanimi razpisi objavljenimi v osrednjih medijih, v katerih bi odprto pozvali vse državljane, da z najboljšimi referencami kandidirajo. Državni interes je ja promovirati najbolj kompetentne in ne zvesti kader vladajoče strankarske koalicije.

Se je pa zgodil drevomor v Triglavskem narodnem parku, kjer je Elektro Gorenjska hladnokrvno začela sekati nekajkrat prevelik koridor v gozdnem biseru Gorenjske. Se je oglasila stranka za Trajnostni razvoj Slovenije? Nak, imena strank in njihove parole nimajo dosti z realnostjo. Angažiral se je ekolog Tone Komat in s pomočjo društva Alpe Adria Green ter okoljskega ministra so prebudili inšpekcijsko službo, ki je ustavila dela zaradi nezakonitega posega v varovano naravo. In sedaj skok k Cerarjevi vladavini prava. Kaj bo poteza novega premiera? Bo dal nemudoma odstaviti vrh in odgovorne v državnem podjetju, ki kršijo zakone lastne države?