Čakajoče pismo

Bernard Nežmah

19. 9. 2014  |  Mladina 38  |  Pamflet

Politična vest no. 1 postaja: ali je gospa Alenka Bratušek že dvignila pošto KPK? Pred očmi javnosti se dogaja nova komedija, ko odhajajoča premierka vsak dan posebej ne najde poti do lokalne pošte. Političarka, ki je postala premierka na račun poročila protikorupcijske komisije, se ji dobro leto potem izmika kot hudič križa. Še več, gospa AB je poniknila. Ne hodi na seje parlamenta, čeprav je poslanka, ne sodeluje v volilni kampanji na lokalnih volitvah, čeravno se kandidati njene stranke potegujejo za svetniške in županske mandate. Tudi spletna stran ZaAB se je odločila, da bo bojkotirala mestne in krajevne volitve, saj na svoji strani ne predstavlja in ne afirmira lastnih volilnih kandidatov. Stranka ZaAB skrbi samo še za komisarsko kariero svoje predsednice.

A v minulih dneh se je dogodil še en udarec za slovenski proračun. Evropska komisija je zamrznila 400 milijonov pomoči. Toda to niti ni nova vest. Že januarja je EU uradno obvestila slovensko vlado o resnih pomanjkljivostih pri upravljanju in nadzoru okoljskih in infrastrukturnih programov v Sloveniji. In kako se je takrat odzvala premierka Bratuškova? Katastrofalno ignorantsko, tako da je septembra doživela drugo zamrznitev. Ker vlada pod taktirko AB ni implementirala zahtev EU, slovensko gospodarstvo doživlja fatalni udarec.

V parlamentu se je naposled oglasil primus Miro Cerar, ki je povedal, da ne bi bilo prav, če ne bi vlada še naprej podpirala kandidaturo AB. Mož, ki ji mesec dni ni zaupal niti toliko, da bi jo povabil v vlado, je sedaj stopil na njeno stran. Hkrati pa napadel slovenske EU poslance in politike, ki nasprotujejo njeni samooklicani karieri. Njihovo početje da je »nedopustno tožarjenje« pred institucijami EU!?? Strogi pravniški jezik je zamenjal za politične zmerljivke. Novi premier naenkrat uporablja najostrejši besednjak zoper kritike rabot odhajajoče premierke, sam pa postaja glavni podpornik političnih intrig gospe Bratuškove.

Po Cerarjevo postaja politika tožarjenje, ne pa tehten premislek o kompetentnosti politikov. AB naj bi kot komisarka vodila evropsko energetiko. A kaj jo legitimira za to delo? Osrednji energetski projekt na Slovenskem je gradnja TEŠ 6. Kakšno je stališče potencialne komisarke? V predvolilnih brošurah se je njena ZaAB zavzemalo za revijo TEŠ 6. Kje, pri Zevsu!, pa živimo? Ko je gospa vodila vlado in imela vse vzvode za revizijo, ji to ni padlo na pamet!! Gospa je torej vodila energetsko politiko, ki se ji zdaj sama odreka. In taka persona naj vodi energetsko politiko Evrope?????????

Toda realnost pripoveduje še nekaj bolj travmatičnega. Novi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker se požvižga na interese nove slovenske vlade, ko je nonšalantno zavrnil Cerarjeve telefonska posredovanja. Kje je tu slovenska suverenost? Seveda pa si velja z vso resnostjo zastaviti vprašanje: zakaj komisar Juncker favorizira kandidatko AB, ki definitivno nima ne vodstvenih ne strokovnih kompetenc za vodenje energetskega resorja? Zakaj je Mme Bratušek njegov velik favorit?

A še drugače: v čem je prednost komisarja, ki ima težave z angleščino, z ekspertnim znanjem in je brez široke podpore politike in javnosti lastne države? Njena idealnost je lahko le njena insuficienca, kar pomeni krucialno posledico, da bo komisarske poteze vodila po taktirkah komisarja Junckerja! Fenomen, ki ga poznamo iz Yu politike, ko je bil kriterij za vzpon slovenskih politikov v beograjski administraciji njihova primernost za vsedržavno partijsko nomenklaturo. Interesi Slovenije so bili sekundarni. Zgodba se zdaj ponavlja v Bruslju.

V nacionalnem interesu je torej, da je slovenski evrokomisar v prvi vrsti zavezan interesom lastne države in ne bruseljske birokracije. Toda premier Miro Cerar se je postavil na stališče, da je nacionalni interes imeti Junckerjevo in ne slovensko sekretarko!??

Naenkrat se je pokazala osupljiva podobnost med politiko Bratuškove in Cerarja. To, kar sta še včeraj, danes več ne velja. V predvolilnih soočenjih je bil namreč vodja SMS izredno kritičen do prodaje 15 državnih podjetij. Odločno je pribil, da bo stvari detajlno pregledal, potem pa se bo odločil, kaj je mogoče ustaviti in spremeniti. A na predstavitvi ministrskih kandidatov je Dušan Mramor kot kandidat za finančnega ministra hladno pribil, da privatizacije teh podjetij ni moč ustaviti. Še preden je torej Cerar prevzel vlado, je odstopil od svoje volilne napovedi. Njegove besede zdaj že dnevno izgubljajo na teži.

A peripetije z bratovščino Bratušek-Cerar so na veliko zameglile vsebine lokalnih volitev. V Ljubljani je dal župan Zoran Janković prenoviti Cankarjevo nabrežje računajoč na evropski milijon pomoči. Toda slovenska vlada je sofinanciranje EU zavrgla, ker je bila vloga mesta Ljubljane nepopolna. Skratka, župan Janković bo iz mestnega proračuna dal plačati prenovo turistične avenije, medtem ko le lučaj stran razpadajo pločniki in kolesarska steza polna lukenj pred legendarno Kavarno Evrope, da ne omenjajmo preostalih četrti, ki so zunaj elitnega centra šestih ulic in treh trgov, v katere se pretaka levji delež proračuna. A Zoran Janković, ki zaljša le turistično središče, kandidira za župana cele Ljubljane!???????

In kje so medijske filipike nad njegovo politiko mestnega apartheida? - Potonile so v poplavah voda in peripetij AB in SMC.