Poplave izginulih denarjev

Bernard Nežmah

24. 10. 2014  |  Mladina 43  |  Pamflet

Zgodil se je dogodek, ki ga osrednji mediji niso postavili med osrednje teme. V stečaj je namreč šlo podjetje »KLM naložbe«, ki je »Factor Banki« dolžno 4 milijone evrov. Seveda ni edino, vendar pa je posebno. Njegov največji lastnik je namreč Zoran Janković, župan, ki do volilnih zmag prihaja prek imidža izjemnega upravljavca javnega denarja. Toda zdaj se je pokazalo, da mož ni sposoben voditi niti lastnega podjetja, da ne propade. A to še ni najhuje, dolga ne bodo plačali lastniki iz osebnega premoženja, temveč vsi davkoplačevalci!!!!!!!!!!!?

Zanimivo, pred leti so družini v Litiji zarubili hišo, ker ni plačala 124 evrov dolga. Upnik ljubljanski »Vodovod-Kanalizacija« je bil odločen in je hotel svoj denar nazaj. Kaj pa »Factor Banka«? Ta je šla raje v likvidacijo, kot da bi svojim dolžnikom zarubila premoženje. Nikjer nismo brali o postopku, ko bi dala na dražbo hišo in premoženje dolžnika Jankovića in njegovih tovarišev v dolgu. Prav tako ni bilo brati o jeznih državljanih, ki so se zbrali pred mestno hišo, kjer so protestirali, da bi županove dolgove plačevali državljani vsi povprek, samo dolžniki ne.

Dobili smo državo, kjer veljajo rigorozni postopki za navadne smrtnike, za Jankovićeve pa abolicija in podržavljenje njihovih izgub.

In kaj pravi premier Miro Cerar, prvi moralni teolog v državi? V pozdravnem govoru na posvetu gibanja »Svetovni etos Slovenija« je dejal: „Pomembna je etična prizadevnost, napaka je, da zahtevamo etično perfektnost. Tega ni in ni prav, da to zahtevamo drug od drugega, še zlasti ne na agresiven način. Neprizanesljivosti je preveč, priznajmo si, da smo naredili tudi kaj dobrega.«

Prvi mož vlade je etičnost postavil v kot, etična dejanja so nestvarna, zadošča že, da si prizadevamo za etičnost. Kaj je po njegovem etična prizadevnost, seveda nismo izvedeli, kaj misli s to nebulozo, bomo izvedeli, ko bo začel podeljevati državne nagrade za prizadevanja za etiko.

Medtem so poplave spet zalile številne kraje po državi, tudi del Ljubljane je bil kot že nekajkrat spet globoko pod vodo. Da ne bomo črtili boga povodenj, si poglejmo, kaj je storil v prid meščanom ljubljanski župan. Ni naštevati, vse najdete v predvolilnih brošurah in v medijih, samo najbolj usodnega ne. Da bi turisti in pohajkovalci lepo postopali po mestnem središču, zdaj snuje drevored na Slovenski cesti, za to razvedrilo ni škoda nobenega evra. Hidrologi že leta opozarjajo, da bi morali za 100 odstotkov poglobiti potoček »Mali graben«, toda župan Janković ni s svojimi sanjskimi ekipami storil nič. Nič, da bi obvaroval mesto pred vojnimi ujmami, ki zdaj že redno ogrožajo glavno mesto.

Poplave tod domujejo že od pamtiveka. Ko je bilo mesto v 18. stoletju stalna žrtev voda, se je tedanja oblast domislila na pomoč poklicati arhitekta in jezuita Gabrijela Gruberja, ki je potem izdelal genijalni projekt imenovan Gruberjev kanal, s katerim je speljal vodo Ljubljanice v posebni kanal in za stoletja obvaroval mesto pred poplavami.

In kaj gradi župan danes? Brvi čez Ljubljanico, tlakuje ploščadi in parkirišča, samo najbolj potrebne prenove kanalov se ne loti.

A to izogibanje kapitalnim problemom nadaljuje tudi Cerarjeva vlada. Zdaj načrtuje gradnjo spomenika pri Hudi jami, ne pa izkopa in pokopa pobitih in njihovo identifikacijo.

To seveda zadeva dolg do civilizaciji, na aktualni ravni pa vlada načrtuje splošno varčevanje, ali z besedami finančnega ministra Dušana Mramorja: »Vsi bomo morali malo varčevati, da bomo bolje živeli. Slovenija je med EU državami z daleč največjim državnim dolgom v lanskem letu. Ki je večji celo od grškega, ki je sinonim za potop. Zahteva po zmanjševanju proračuna, ki ni realen, je kajpak več kot racionalna. Toda, zakaj bi morali začeti z varčevanjem pri vseh? Zadnja »Tarča« nacionalke je odpihnila ministra Jožefa Petroviča, a obenem prikazala, od kod velike luknje v proračunu. Denimo tri podjetja, ki lekarnam le preprodajajo zdravila, so imela 4 milijone čistega dobička. Več kot legendarno podjetje »Gorenje« z nekaj tisoč zaposlenimi, ki ustvarjajo aparate, s katerimi konkurirajo v svetovni trgovini z največjimi svetovnimi korporacijami. Nauk državljanom je na dlani – najbolje služijo skupinice z nekaj deset zaposlenimi, ki državnemu aparatu preprodajajo zdravila, pisarniški papir in tako v nedogled. Najbolj perspektivna podjetja so ta, ki parazitirajo na državnem proračunu.

In kaj so storile vlade, ko so zapazile to anomalijo? Nič, pardon, še več, premier Cerar je nekdanjega direktorja DZS, ki si je prek kartelnih dogovorov prilastila lep del proračuna, postavil kar za ministra. Po njegovem odstopu pod težo oddaje »Tarča« pa je predsednik vlade izrekel, da upa, da bo zdaj dokazal, da je nedolžen. Urad za varstvo konkurence je s številkami nazorno podkrepil svojo odločbo o kartelnem dogovoru, predsednik vlade pa srčno navija, da to ni res!????????

In sindikati ter državljani? Bodo zahtevali, da varčevanje za vse nastopi šele potem, ko bo vlada napovedala in pokazala, kako bo drastično oklestila zaslužke omrežij, ki nesramno bogatijo na račun proračuna?