Se poraja aktivno državljanstvo?

Bernard Nežmah

3. 7. 2015  |  Mladina 27  |  Pamflet

Protikorupcijska komisija je znova objavila poročilo, v katerem izpostavlja sumljiv izvor premoženja Janeza Janše v višini dvesto tisočakov. Ta javni nastop Borisa Štefaneca je absurden, zakaj zaradi suma, ki ga je podala nekdanja Klemenčičeva KPK, zadevo že obravnava tožilstvo. Funkcija te komisije je namreč posredovati svoje ugotovitve preiskovalnim organom. Stvar, ki je že v preiskovalnem postopku, so še enkrat plasirali v javnost.

Toda bolj pomenljiva je reakcija osrednjih dnevnih medijev, ki so zadevo vnovič uporabili, da tisoč prvič postavijo Janšo kot primer koruptivnosti. V oči bode neskončna vnema kritiziranja vodje opozicijske SDS. Pri čemer pa so mediji eden za drugim pozabili izhodiščni kontekst. Pred leti je v razvpitem poročilu KPK postavila, da je ugotovila pri Janši nepojasnjeno vsoto, dva milijona, desetkrat večjo pa pri županu Zoranu Jankoviću. Logično vprašanje bi bilo tokrat, zakaj Štefanec ni istočasno na novo obravnaval tudi primer Janković, zakaj zadeva se je izhodiščno porodila v maniri siamskih dvojčkov. Kako, da identičnih primerov KPK ne obravnava enako in sočasno?

Občutljivost medijev do korupcije je deviantna. NPU, posebni policijski preiskovalni organ je na tožilstvo vložil zahtevo za preiskavo zoper Stojana Petriča, ker da si je med fuzijami podjetij pridobil za več kot pet milijonov nezakonitega premoženja. Vsota je več kot petindvajsetkratnik suma pri Janši. Smo torej v dnevnih medijih sledili na naslovnih straneh petindvajsetkrat krat obsežnejšo obravnavo te zadeve!?? Nikakor, edini, ki jo je obširno predstavil, je spletni »Portal-Plus«.

Seveda, tu ni veliko skrivnosti, podjetnik in član »Foruma 21« Stojan Petrič je novi lastnik »Dela«, noben časnik pa se še ni izkazal, da bi kot veliko temo prinesel obravnavo finančnih mahinacij svojega lastnika. To je pač prvi aksiom medijskega lastništva, konec koncev Boško Šrot je mirno izpeljal svoje rabote v času, ko je bil lastnik »Dela«. Lastništvo nad medijem pač prinaša odrešitev pred negativno publiciteto, često zaradi vzajemnih koristi tudi pri drugih medijih..

Ena največjih medijskih zlorab pa je že leta glasilo »Ljubljana«, ki izhaja v nakladi, ki jo komaj dosežejo vsi dnevniki skupaj. V zadnji številki smo doživeli novo komedijo hvalospevov na račun župana Jankovića. Ta je letos podelil dve nagradi častnih meščanov in zato se nam iz glasila nasmejano smeje na štirih velikih fotkah. Ena gasilska z njim in nagrajencema, potem nagrajenca in on, še potem en nagrajenec in župan ter druga nagrajenka tesno privita k županu. A to še ni konec, nato ob osmih manjših nagrajencih zopet zaplapola njihovih osem slikanj z nasmejanim županom. Vsi meščani torej plačujejo za osebno promocijo Zorana Jankovića. Toda, tokrat je zgodba celo nadgrajena. Pred zadnjimi volitvami so mestne službe uredile sprehajalno pot ob Savi, zdaj pa glasilo Ljubljana objavlja še priložnostno pesmico, ki jo je skoval meščan z družino:

»Janković z ekipo svojo dobro vodi nas naprej, vsa Ljubljana se oživlja, možnosti so še brez mej. Če samo bi pot uredil, ki ob Savi vodi nas, treba ga je pohvaliti in zahvalit’ se na glas.«

Naslednjič bomo brali pesem učenca, ki jo je posvetil ZJ, ker jim je na šoli zamenjal okna, in se zdaj v imenu sošolcev zahvaljuje županu, da se lahko v miru učijo?

Eklatantni despotizem. In kaj o tem pišejo mediji? Nič in nič in nič. A je zadeva prešla mero zdravega razuma. Vsiljevanje ideje hvaležnosti meščanov do župana zaradi običajnih infrastrukturnih posegov je primer psihopatologije politike.

Na Brionih stoji Spomenik vodi, na njem pa piše: »Voda, najdragocenije blago života na kršu vjekovima zarobljena u nepoznatim dubinama oklopljena živim pečinama prelivena sinjim morem oslobođena je brigom Maršala druga Tita. Hvala mu!«

Tako kot je nekoč Tito osvobodil vodo iz stoletnega ujetništva, tako je Janković po stoletjih vladavine grmičevja meščanom podaril sprehajalno pot.

Zgodovina se vrača kot farsa, mediji pa javljajo bralcem, da je Janša tisoč prvič obtožen korupcije s strani KPK. Ne mestni svetniki, ne Združena levica, ne društva novinarjev pa ne čivknejo, da župan zlorablja javni denar z glasilom, ki mu pridno gradi kult osebnosti. Moč »Ljubljane« ni neznatna. Ne le milijon letne porabe, to je list, ki ga dobijo meščani brezplačno, in tako tudi tisti, ki časnikov sploh ne kupujejo in berejo, v oblikovno privlačnem glasilu konzumirajo sliko idealiziranega vodje, ki jim kot oče tlakuje ulice, obnavlja vrtce in ustvarja sprehajalne poti. Sicer pa, tudi Računsko sodišče o molči o tovrstni zlorabi javnega denarja.

Da ne bodo molčali, so pa sklenili prebivalci Braslovč. Kraja, skozi katerega namerava vlada zgraditi hitro cesto prek najboljših polj in kmetijskih zemljišč. Ministri so jih pred časom poslušali z enim ušesom, potem pa sklenili, da bo cesta tam in konec. In zdaj nastopi čudo. Velika cesta ni hec, ki ga danes ena vlada postavi, jutri pa ga bo nova odpravila. Za stoletje, če ne za vekomaj, spremeni okolje. Braslovčani so se zatorej organizirali kot aktivni državljani, ki se bodo borili. Za sredo 8. julija napovedujejo ob deveti zjutraj proteste pred vladno palačo. A ne le kot shod krajanov v prestolnici, temveč z domiselnim prihodom traktorjev, zraven pa še z razumom. Kot govornike namreč najavljajo še strokovnjake z Biotehnične fakultete, s Kmetijskega inštituta, Kmetijsko gospodarske zbornice et cetera.

V revnem španskem mestecu Marinaleda so domačini protestirali desetletja, zasedli železniško postajo in letališče, vztrajali v gladovnih stavkah, bili številni zaprti, a na koncu so dosegli svoj o pravico in od države dobili v last in obdelovanje tamkajšnja polja fevdalcev.