Napadi alternativnih dejstev

Bernard Nežmah

24. 2. 2017  |  Mladina 8  |  Pamflet

Poleg stalnih protestov proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu vznikajo številne analize njegove retorike. V Beli hiši so se denimo hvalili, da je predsednikovo prisego obiskalo največ gledalcev v zgodovini tega dogodka, kar pa se je izkazalo, da je neresnica. Se je potem državna administracija opravičila? Nikakor, Trumpova medijska predstavnica je preprosto dejala, da so medijem predstavili alternativna dejstva. Torej, kadar ne govoriš resnice, pač predstavljaš alternativna dejstva.

Toda kritika trumpizmov spregleda, da je to že dolgoletni običaj. Še več, v popolnoma enaki meri deluje tudi pri aktualni slovenski vladi, le da ta ni deležna ostrih puščic. Pred časom je premier Miro Cerar, ml. na mednarodnem srečanju govoril o novi, jadranski poti beguncev prek Hrvaške v Slovenijo. Ko so ga demantirali hrvaški politiki in tudi slovenska policija, je počakal nekaj dni in nato izstrelil, da gre za alternativno možnost, torej za potencialno nevarnost, ki lahko vsak hip izbruhne.

Njegov zunanji minister Karl Erjavec je na kongresu Desusa zatrdil, da vodi stabilno in državotvorno stranko, ki je v parlamentu že 26 let in to vedno z istim imenom. Mož je povedal, da je od osamosvojitve naprej Desus vseskozi v parlamentu, da je torej pionirska stranka slovenske državnosti. Res da za razliko od večine drugih strank Desus nikoli ni zamenjala imena, toda v parlament je bila prvič izvoljena leta 1996. Torej je v njem le 21 let! A zoper Erjavčeva alternativna dejstva mediji niso protestirali niti ne ironizirali sposobnosti njegovega štetja.

Vsakič ko ameriški voditelj Trump izstreli filipike na poročanje medijev, slovenski mediji dogodek prevedejo v: Trump znova napadel medije. Kako jih je napadel? – Je mar uvedel medijski davek ali tožil urednike in novinarje? Nak, le odzval se je jezno in očitajoče. Lahko da je nestrpnež, toda biva v okvirih države, kjer si mediji lahko privoščijo neizprosno motrenje državnega predsednika. In zaradi tega ne trpijo, temveč nasprotno - dobivajo pomen javnega polemičnega prostora. Njegov »napad« pa lahko ustrezno imenujemo kverulanca.

In Slovenija? Ko je dal premier za potrebe multinacionalke Magna sprejeti zakon o prisilni razlastitvi kmetov, smo mar zapazili medijske vesti tipa: Cerar napadel kmete? Niti v alternativnih dejstvih ne. Toda zadeva je enostavna: aktualna vlada je hoškim kmetom z zakonom pobrala zemljo, sredstvo njihovega preživljanja. Če kaj, potem bi to gesto lahko opisali s sintagmo premierov napad na kmete. A kaj ko je pojem napad rezerviran le za Trumpa.

Pravi napad na prebivalce več slovenskih krajev pa prihaja iz zraka. Inštitut za javno zdravje je sporočil, da je bil konec januarja zrak onesnažen tako kot v kitajskem Pekingu, ki sicer velja za eno svetovnih prestolnic nevarno kontaminiranega zraka.

In kako na tak napad odreagira vlada? Sporočajo, da pripravljajo ukrepe, subvencije za boljše peči na les ipd. Problem, ki je akuten, ki je tu zdaj, rešujejo z vizijami za prihodnost. Ko bi torej iz vodovodnih pip tekla zastrupljena voda, bi oblastniki ljudi pomirili, ne skrbite, saj že pripravljamo zakone, ki bodo v prihodnje zaščitili vodne vire???

Slovenija spada med evropske države z najvišjimi koncentracijami nevarnih snovi v zraku, odgovor državne in lokalnih administracij pa ne preide opazovanja in pripravljanja resolucij. Kot da ni del EU, ampak biva zaprta pred vsem svetom. Na Poljskem se prav tako ubadajo z isto tegobo, toda tam so v več mestih storili konkretni korak - v nevarnih tednih so vpeljali brezplačno vožnjo z avtobusi! Zelo preprosti ukrep, ki motivira prebivalstvo, da vožnjo z avtomobilom zamenjajo z javnim prevozom.

Eden izmed dolgoročnih ukrepov, ki ga spodbuja Eko sklad, je subvencija za nakup električnih avtomobilov. Takoj so se oglasili kritiki, ki se čudijo, zakaj subvencija za avtomobile, ne pa za električna kolesa, ki so veliko manjši porabnik električne energije.

Zagotovo, kaj pa navadna kolesa? Zakaj EKO sklad ne subvencionira nakupa biciklov? Zakaj najbolj ekološko čistega prevoznega sredstva ne podpreti sistematično?

Sicer pa je mestna oblast v Ljubljani že pred slabim desetletjem vpeljala sistem brezplačne izposoje koles Bicikelj. Simpatična poteza, ki pa ima usodno napako: sistem zajema relativno kratko traso, kar večini meščanov ne omogoča, da bi ga uporabljala. Ko so v mestu pred dobrim stoletjem položili vodovod, so ga najprej le v osrednjem delu mesta, toda potem so ga sistematično širili v vse mestne zaselke. Pri Biciklju pa status quo, mestna oblast, ki ima takšno moč, da lahko zapre osrednjo Slovensko cesto, ki lahko za leta zapre Kongresni trg zaradi gradnje garaž, se izgovarja, da je nemočna, da pač zasebni partner v projektu Bicikelj ne sledi njenim željam.

Napadi, ki jim mediji sicer ne rečejo napadi, pa dežujejo po meščanih. Cena zaprtja Slovenske ceste, je preusmeritev prometa na Bleiweisovo in Prešernovo, kjer tamkajšnji stanovalci stalno bentijo nad velikim truščem, ki presega dovoljene normative. Toda inšpekcijskih služb se te kršitve ne tičejo in v mestu poteka nonšalantno kršenje zakonov. In v prestolnici veselo gradijo hotel Intercontinental ter garažno hišo Kozolec 2, mediji so navdušeni nad novogradnjami, tamkajšnje prebivalstvo pa zaman protestira zaradi napadov hrupa, ki poteka non stop – dan in noč!

Pravica do nočnega miru je za potrebe biznisa preprosto odpravljena.