Privilegirani kot žrtev

Bernard Nežmah

27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Pamflet

Španska vlada je po napovedi suspendiranja katalonske avtonomije sprožila še odstavitev predsednika Katalonije Carlesa Puigdemonta in razpis novih volitev v avtonomni pokrajini. Slovenska vlada pa še vedno molči. Kaj je razlog molku? Seveda oportunizem, zakaj bi se oglašali, ko pa večina v EU podpira španskega premiera Mariana Rajoya. Strah pred bodočo dezintegracijo (Baski, Škoti, Valonci etc.) učinkuje tako, da Kataloncem lepijo pridevnika egoizem in nacionalizem. Celo vplivni pariški le Nouvel Observateur iz tedna v teden objavlja tovrstne komentarje. Raphaël Glucksman je denimo kot perspektivo potegnil analogijo s Kosovom, kjer je Slobodan Milošević s politiko apartheida sprožil vojno in posledično osamosvojitev pokrajine. Implikacija osrednjih zahodnjaških pogledov je, da je neodvisnost pokrajine lahko dopustna le v primeru radikalnega nasilja matične vlade. A točka, s katere je pričakovati nastop slovenskih državnikov je prav druga stran: vzpostavitev principov, po katerih lahko avtonomne pokrajine vzpostavijo svojo državnost in to na tak način, da ostanejo članice EU, ne da bi pri tem doživele administrativni in vojaški napad matice. Kako ohraniti Evropo miru, se izogniti oboroženim konfliktom in dopustiti nove državne tvorbe, je krucialno vprašanje sedanjosti in prihodnosti. Trenutno je to resda minorni pogled, pa vendar: zakaj bi ga slovenski premier ali zunanji minister ali predsednik ne pograbili? Edina priložnost, kjer ima slovenska izkušnja kaj povedati, saj lahko s svojo izkušnjo nakaže eno izmed poti reševanja EU.

Na Slovenskem se je sicer končal prvi krog predsedniških volitev. Poleg rezultatov je prinesel še posebno spoznanje. Da je ministrica SMC Maja Makovec Brenčič, za katero je stal premier Miro Cerar, jr. osebno, cela stranka, ki ji je financirala bogato kampanjo s plakati, ki so prekrili celo državo, nabrala manj glasov kot Andrej Šiško, kandidat brez panojev, ki ga niso vabili niti na teve soočenja, je seveda šokantno. A še veliko bolj je reakcija vladajoče stranke. Po prvih izidih je poražena kandidatka pred teve kamerami zdrdrala govor, v katerem je rezultat prikazala kot veliko zmago. OK, gospa ima težave z zaznavanjem realnosti, toda zdaj nastopi neverjetno: tam zbrani vrh SMC s premierjem na čelu je njene besede pospremil z aplavzom! Njihova paradna konjesa je na tleh, oni pa jo slavijo!???? Kaj za vraga je tu slaviti?

Ko je na predsedniških volitvah leta 1997 kandidat LDS, profesor in moj kolega Bogomir Kovač zbral celo za odstotek več glasov kot sedaj Makovčeva, takrat njen predsednik Janez Drnovšek ni ne ploskal ne rajal.

Toda še bolj usodna je metamorfoza vladajoče stranke SMC, ki ni v stanju prepoznati svojih neuspehov. Eden fatalnih je seveda Magna. Upravno sodišče je sicer zavrnilo tožbo ekologa Gorazda Marinčka, ne da bi jo obravnavalo, pač iz proceduralnih razlogov. A ostaja dejstvo, da dovoljenje lakirnici krši 169. člen zakona o vodah, videli bomo, ali se bo Marinček pritožil na Vrhovno in Ustavno sodišče. Obenem pa časnik Dnevnik minuciozno razkriva temno stran pogodbe, ki jo vlada noče v celoti predati javnosti. Ta sploh ne ve, kakšen dogovor so oblastniki sklenili z multinacionalko. Nekdanji rektor ljubljanske univerze, tudi član Foruma 21, Jože Mencinger je v tem dnevniku priobčil članek, v katerem je izračunal praktične posledice magnazacije. Ena izmed njih je, da bo država s pomočjo 17 milijonov pomoči za dve leti in pol sama plačala zaposlene v lakirnici. Še usodnejše je razkritje, da lahko Magna brez penalov preprosto zapre proizvodnjo leta 2024, vsega pet let od napovedanega začetka in da mora zaposliti 404 delavce šele do leta 2022. V kateri pravljici bo potem končalo napovedanih tisoč in celo nekaj tisoč novih delovnih mest?

In kako se na to odzivata premier Cerar, jr. in minister Zdravko Počivalšek? - Z molkom in to dvojnim, saj pred javnostjo skrivata vsebino zloglasne pogodbe, češ da bi bilo razkritje izdaja poslovne skrivnosti. Je pogodba z Magno državna tajna? SMC je postala vladajoča stranka, ki pred pogledom državljanov zakriva pot budžetskih sredstev!!!????

V Ljubljani je mestni svet potrdil rebalans proračuna, župan Zoran Janković pred svetniki ni skrival zadovoljstva. Od države bo kapnilo veliko več denarja, kot je pričakoval. 800 tisoč več od dohodnine, pri čemer je dobil še informacijo, da dobi še dodatnega 1,9 milijona na račun glavnega mesta. Veliko boljši izkupiček pa kaže za prihodnje leto, ko mu bo premier Cerar, jr. nakazal dodatnih 12,9 milijonov. Zakaj ta plaz denarja prestolnici? Na Ptuju načrtujejo novo urgenco, od države bi rabili 3 milijone, a denarja od nikoder. Domačini so v zbiralni akciji zbrali nekaj stotisočakov in zdaj terjajo od vlade še njen del. A ta jih noče slišati.

In kaj je razlog, da državni aparat zasipava blagajno ljubljanskega župana v dveh letih s skoraj 15 milijoni? Preprosto, to je pomoč, odškodnina, ker je Ljubljana glavno mesto!!!!????????????

Biti prestolnica spada v red naravnih nesreč, kot so poplave, potresi, toče, suše, zaradi katerih si potem deležen vsedržavne pomoči!?? Si predstavljate, da bi mesto, ki dobi oragnizacijo olimpijskih iger, od članic MOK-a zahtevalo milijarde za svojo žrtev.

Pod vladavino Mira Cerarja, jr. je dobilo privilegirano mesto status žrtve. Čas, da opozicijske stranke v svoje programe vključijo takojšnji plan decentralizacije države, medtem ko bo bolj radikalni Šiško začel napovedovati razglasitev avtonomije Štajerske.