Umik pred pogledom na realnost

Bernard Nežmah

8. 12. 2017  |  Mladina 49  |  Pamflet

Vladajočo stranko SMC je očitno pograbila histerija. Pred tednom je v parlamentu podprla predlog, da vlada zasebnim šolam za razširjeni javni program ne nameni nič sredstev. Čez nekaj dni je prišla z novim predlogom, ki bi kril 65-odstotni delež. V spomin velja priklicati, da je pred meseci poslala v parlamentarno obravnavo osnutek, ki je predvideval vsoto 85 odstotkov, medtem ko je pred dvema tednoma podprla ustavno spremembo, ki naj bi obšla ta zakon.

Štirikrat so si premislili v dveh mesecih, prišli so do vseh številk, samo do 100 odstotkov ne. Če US pravi, da se različnih šol v istih programih ne sme obravnavati diskriminacijsko, potem je kajpak logično, da če proračun plačuje javni šoli tako obvezni kot razširjeni program, mora enak princip uporabiti tudi pri zasebnih šolah, drugače pač ni mogoče govoriti o enakem položaju šol.

A to frenetično spreminjanje pogledov v vrhu SMC se ne ustavi pri šolski noveli. Vlada in njene službe sta dva izmed ministrov kvote SMC torpedirala proti mednarodnim službam. Pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča za komisarja za človekove pravice Sveta Evrope, šolsko ministrico Majo Makovec Brenčič pa so postavili na vrh kandidatov za prosta mesta v organih UNESCA. Tega v zgodovini slovenskih vlad ne pomnimo. Da bi tik pred iztekom mandata vladajoča stranka kar dvema svojima ministroma na račun svojega obvladovanja aparata omogočila naskok na dve lukrativni službi v mednarodnih institucijah!?

Kako je premier Miro Cerar, ml. bentil nad ex-premierko Alenko Bratušek, ki je kot predsednica vlade kandidirala za mesto evropske komisarke!

Če SMC ministri bežijo iz vlade, potem so že sami pokopali uspeh stranke na prihodnjih volitvah. A ne le oni, isto nakazuje celo njihov podpredsednik in prvi mož parlamenta Milan Brglez. V intervjuju za časnik Večer na vprašanje, če bo kandidiral na listi SMC, ni izstrelil nedvoumnega – da, ampak je izrekel: ko bom točno vedel, kje bom kandidiral, takrat bom lahko odgovoril. Ko ga novinar povpraša še bolj direktno, če se čez pol leta še vidi v SMC, je odgovoril, da se vsekakor vidi v politiki, v SMC pa, če bodo utrli skupno pot v … Ko drugi član stranke javno razgrinja, da zna zamenjati stranko, tej lahko začno zvoniti samo še pogrebni zvonovi.

Pogreb bodo naposled lahko doživeli pobiti Romi, ki so jih partizani pobili leta 1942 pri Iškem vintgarju. Pod Cerarjevo vlado je državna komisija skupaj s kriminalisti našla in izkopala morišče, v katerem je bilo zagrebenih 53 Romov, med njimi 25 otrok, celo enoletno bitjece, ter nosečnica.

Grozljivka in sramota za vojaško enoto! Toda nacionalna televizija je svoj prispevek na MMC naslovila s pogojnikom – naj bi jih ubili, kar je skregano z novinarskim poročanjem o neizpodbitni ugotovitvi vladne komisije. Še bolj pa bode v oči naslov tekstualnega prispevka RTVSLO , ki je naslovljen s sintagmo – preventivno uničenje zaradi strahu pred izdajo!??????

Če se vojaška enota boji izdaje, se bo pač premaknila na nov položaj, ne pa pobijala otroke in nosečnice.

Preventivni poboj enoletnega otroka? Po tej logiki bi morali tudi o generalu Ratku Mladiću pisati, da se je odločil za preventivni poboj v Srebrenici, saj je dal pobiti samo odrasle moške in večje najstnike, torej zgolj tiste, ki bi na svobodi lahko prijeli za orožje in se borili proti njegovim enotam.

Skratka, šokantna je mentaliteta osrednjih medijev, ki najbolj zavržna vojna grozodejstva na Slovenskem obravnavajo tehnično brezbrižno kot banalen dogodek s kavzalno povezavo med vzrokom in posledico.

A ta princip »ne hoteti videti realnosti« je na delu tudi v aktualni politiki. Stranka Levica tako smiselno poroča o uvajanju participativnega proračuna, ki so ga izvedli v Novi Gorici in še v nekaterih občinah. Uteleša namreč idejo, da o investicijah v občini ne odločajo le župani, ampak tudi občani. No v Ljubljani si je odločanje o prihodnosti vzel kar sam župan. A Zoran Janković se ne omejuje le na nove projekte, temveč tudi na spreminjanje že obstoječih. Zapuščeno stavbo Roga že desetletja oživljajo skupine subkulture, zdaj pa pravi, da bo tam postavil drugačno kulturno okolje. Tipa in vsebin kulture ne izbere angažirana mladina, ampak jim jo določi mestni glavar. Enako kani za Celico, pri katere postopku prodaje pa je izvedel še akt preslepitve. Aktivisti Celice namreč poročajo, da so o njeni prodaji zasedali mestni svetniki, ki pa so dobili v roke le hišno številko in kvadraturo, ne pa imena stavbe. Tako svetniki niti niso vedeli, kaj prodajajo in o čem glasujejo.

Ukinitvi samostojnega zdravstvenega doma študentov so se uprli v študentski organizaciji in v kratkem času so zbrali deset tisoč podpisov proti njenemu mešetarjenju v smer Jankovićevih rok.

Skratka, aktualno stanje v mestu je takšno, da se mora prebivalstvo samoiniciativno organizirati v odporu, če želi zgolj ohraniti in obraniti obstoječe stanje. V drugih občinah s participatornim proračunom širijo vpliv krajanov na njihovo krajevno bivanje, v Ljubljani mora deset tisoč ljudi vsak posamezno zabeležiti, da je proti županovim nameram zoper krčenje njihovega standarda.

In kaj je v tem primeru storila Levica? Je uzrla tiranski obraz oblasti in ostro napadla serijo zadnjih potez župana Jankovića? Ne, na svojih straneh so udarili po naslovni strani tednika Demokracija.

Takim se je nekoč reklo – salonski levičarji.