Lastniki besed zmagujejo

Bernard Nežmah

23. 3. 2018  |  Mladina 12  |  Pamflet

Ob manipulaciji osebnih podatkov uporabnikov »Facebooka« za potrebe ameriške volilne kampanje je osrednji fokus na prirejanju realnosti skozi spletna omrežja. Vsekakor, toda kako je z velikimi dnevnimi televizijami in časniki?

Po čem si je publika zapomnila sodbo o razveljavitvi referenduma? Največ poudarkov je šlo kajpak na odstop premiera in predčasne volitve, vsebinsko pa so medije zaznamovale besede Mira Cerarja ml., ki je sodbo označil kot kapljo čez rob. Sodba vrhovnega sodišča je naenkrat postala le še poslednji moment nagajanja, ki da je predsedniku vlade onemogočil, da iz Slovenije napravi deželo razcveta. Sodba, ki je dramatično zarezala v dosedanjo prakso zlorabe oblasti, je dobila literarni status kaplje, ki sama po sebi le zavira razvoj železniške infrastrukture. Še več, premier se je čudil, da bodo morali volivci, ki so enkrat že odločili v njegov prid, zdaj še enkrat na volitve. A kaj že pravi sodba? Vlada je iz proračuna namenila sredstva le za lastno kampanjo, nič pa za poglede sklicateljev referenduma. Preprosto, s pomočjo budžeta in plačane reklame je preoblikovala javno mnenje. Torej - referendumski rezultat je ničen, pravno gledano se referendum ni zgodil, ker je bil dosežen skozi vladno zlorabo javnih sredstev.

Toda ta sodba sega daleč prek danega primera. Vzpostavlja namreč standarde demokracije, po katerih oblastnik ne sme proračunskega denarja uporabljati le za svojo samopromocijo, ne da bi enak ali vsaj primerljiv delež namenil tudi opoziciji.

Podobno je ocenil OVSE ruske predsedniške volitve: obširno in nekritično poročanje v medijih o dosedanjem predsedniku.

Poglejmo torej delovanje ljubljanskega župana Zorana Jankovića skozi prizmo mestnega glasila »Ljubljana«. Ta že desetletje od njegove izvolitve iz številke v številko objavlja hvalnice njegovi osebnosti in poveličuje mestne gradbene in promocijske projekte. V njih ne najdete pisanja o alternativah, kaj šele o velikih mestnih spopadih, kot je bil poskus rušenje Roga, zaprtju Celice, poseku Plečnikovega drevoreda ob Ljubljanici, peklenskih prometnih zastojih zaradi zaprtih ulic ali o zavrnitvi ideje o revitalizaciji smučišča v Guncljah, ki je pred tridesetimi leti merilo celo na tekme svetovnega pokala. Nič, glasilo služi le hagiografiji mestnega glavarja.

In kakšna je cena? Po milijon na leto, iz proračuna si je torej Zoran Janković prek svojega glasila nakazal 11 milijonov za volilno propagando, nasprotnikom pa dodelil tako kot Cerar, ml. - nič. Le da njegovih volilnih zmag poraženi nasprotniki niso izpodbijali na sodišču.

Nad smotrno porabo javnih sredstev bdi sicer Računsko sodišče. To je bliskovito in energično ukrepalo ob bosanskem kreditu SDS v višini pol milijona. Takoj so sledile sankcije in tudi Janševa stranka je v hipu vrnila posojilo. Kaj pa v primeru 22-krat večjega zneska, ki pa niti ni posojilo, ampak proračunski dar za župana Jankovića? Računski sodniki te zadeve niso obravnavali, občin, pravijo, je v državi pač nebroj. Napravili pa so revizijo glasil v občinah Sevnica, Tržič, Laško in še nekaterih. In občinam so izrekli kritiko, da niso preverile zadovoljstva občanov glede informiranja o javnih zadevah v občinskih glasilih. Tudi Računsko sodišče stoji na istem stališču kot OVSE in Vrhovno sodišče. Le da se najbolj razvpite rabote, kot je časnik »Ljubljana«, sploh ni dotaknilo. Nenavadno, na voljo ima drastične kazni za posojila strankam, a le besedne opomine za neprimerno večje politične zlorabe javnih sredstev.

A analogija med zmagami Vladimirja Putina in Zorana Jankovića se tu ne konča. Pred dnevi je parlamentarna komisija, ki preiskuje izvore bančne luknje, gostila ljubljanskega župana, in njen predsednik Anže Logar mu je dve uri zastavljal vprašanja. Kako so poročali osrednji dnevni mediji? Časnik »Dnevnik« je dogodek predstavil na drugi strani v štirih stavkih, članek pa naslovil – Za Jankovića je del komisije politični cirkus. Namesto z vsebino zaslišanja je celo reč povzel z njegovimi besedami, s katerimi je vstopil v parlament. Se je v skupščini res odvijal cirkuški prizor? Nikakor, gre za izgubljenih 110 milijonov državnih bank, ki smo jih plačali davkoplačevalci, in za 30 milijonov neplačanih računov podjetnikov, ki so zgradili kolos Stožice. Nadvse relevantna tema za javnost. Toda, če smo odprli konkurenčno »Delo«, smo bili še bolj presenečeni: to o delu preiskovalne komisije sploh ni poročalo; pač na zadnji strani je v okenčku objavilo šalo na račun Jankovićevih zasebnih podjetij. Bistveno drugače je pristopila nacionalna televizija, ki je na spletni strani obiskovalcem ponudila celo link do video posnetka zaslišanja. Pa vendar: kakšen naslov je nosil sicer korektno podan prispevek? – »Janković: tu smo zaradi političnega cirkusa, volitve so tu.«

Poanta, ki ostane in uokviri pogled javnosti, ni megalomansko trošenje javnega denarja, temveč zganjanje cirkusa parlamentarne opozicije!!?

Sicer pa so tudi britanski in z njim velik del evropskih medijev ob napadu s kemičnim orožjem na bivšega ruskega vohuna v Londonu enoglasno podprli britansko vlado. Ta je za napad takoj obsodila Rusijo in njenega predsednika. In njen dokaz? Pravi, da so takšno orožje sposobni izdelati le v ruskih vojaških laboratorijih. Neverjetno, niso našli storilca, ki bi ga povezali s Kremljem, a že vedo, kdo je bil naročnik. A to držo implicira še verovanje, da do kemijskih formul, ki so jih odkrili in ustvarili pred več kot 20 leti v Rusiji, nihče na svetu ni sposoben priti s pomočjo lastnega uma in jasno laboratorijev!???????????

Je kakšna razlika med spletnimi zlorabami in uradnimi mediji ter državnimi voditelji?