Ustaviti Jankovićevo kloako

Bernard Nežmah

26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Pamflet

Po razpadu vladne koalicije med SMC, Desusom in SD je vzniknila nova koalicijska povezava med SMC in Levico, ki družno vlagata serijo zakonskih predlogov. A zdaj so se združili opozicijska SDS, NSi, nepovezani poslanci in včerajšnji koalicijski partnerici Desus in SD, ki z obstrukcijo blokirajo zakonske svežnje SMC in Levice. Tokrat so ustavili 14 zakonskih predlogov. Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer jih je jadrno obtožila nenačelne koalicije in neupoštevanja skrbi za ranljive skupine. V skoraj štirih letih tega parlamenta nista SMC in Levica nikoli skupaj vložili na mah 14 zakonov, kar govori, da so tokratni predlogi v prvi vrsti predvolilna propaganda, po logiki, da si bodo skupine, ki bi jim bile nove zakonske rešitve v prid, posebej zapolnile, da so njihovi dobrotniki politiki SMC in Levice. Kar je eklatantna zloraba proračuna za predvolilno kampanjo. Besedovanju poslanke Lipicer o pomoči ranljivim pa vseeno velja prisluhniti. Najbolj ranljive skupine nedvomno rabijo pomoč državnega aparata. Toda ranljivi so bili že pred štirimi leti, pa pred tremi, dvema letoma in tudi lani. Kako, da jih največja stranka takrat ni opazila? In recimo takrat, ko je premier popravil plače sebi in svojemu uradniškemu krogu. Decentne stranke takih zakonov ne sprejemajo po razpustitvi parlamenta. Ruski predsednik Boris Jelcin je tik pred predsedniškimi volitvami l. 1996 sprejel odlok, po katerem je šel strošek za pokop s pleč svojcev na državni proračun. Morbidno, a uspelo mu je zmagati.

Prav širni in poglobljeni vpogled je pogoj, da svet sploh lahko mislimo, da se ne predajamo enostranskim slikam. Ena najbolj nevralgičnih točk na Slovenskem je arbitražna sodba, kjer mediji kar tekmujejo v patriotizmu. Tako dobivamo sliko pokvarjenih prevarantskih hrvaških voditeljev. In zato šok ob izjavi predsednika sodišča EU Koena Lenaertsa, ki se je čudil vloženi tožbi Slovenije in zato predlagal slovenski vladi, da naj se na sodišče obrne sporazumno s hrvaško vlado. Pogled premiera Mira Cerarja ml., da je samo vprašanje časa, kdaj bodo EU institucije ukorile Hrvaško, postaja bolj podoben iluziji kot dejstvu. Zato se zdijo zadnje poteze vlade, ki organizira množično preseljevanje slovenskih državljanov iz arbitražno hrvaškega ozemlja v Slovenijo, več kot vprašljive. Zakaj bi vnaprej preselili prebivalstvo, če pa arbitraža ni obojestransko sprejeta? In Piranski zaliv ostaja v polovični hrvaški lasti. Predvsem pa: zakaj tako hiteti s preseljevanjem? Kot da je to argument za evropske razsodnike v slovensko prid?

Veljalo bi pogledati na osamosvojitveno vojno, kjer nekoč vlada Lojzeta Peterleta ni čakala na evropsko pomoč, ampak je s svojo vojsko in policijo izborila svoje zahteve, ki jih je evropski vrh potem samo še sprejel. Seveda tu ne napeljujemo na vojaški spopad s sosednjo državo, pač pa proti vnaprejšnji samoamputaciji slovenskega ozemlja! Podmena, da bi ta žrtev preobrnila naklonjenost evropskih institucij v prid slovenske razlage arbitraže, je več kot vprašljiva.

Nacionalna televizija pa ima zadnje čase kar nekaj težav z vzpostavljanjem dialoga. V javni polemiki med zagovorniki in nasprotniki obveznega cepljenja, je zadnjič v Odmeve povabila le dva istomišljenika: zdravnika, ki sta za obvezno cepljenje. Stvar je bila tako nemogoča, da jo je potem reševal sam voditelj Igor Bergant, ki je zastavil vprašanje s stališča odsotnih oponentov. Toda, zakaj pri Zevsu niso v studio povabili zagovornika drugega pogleda? Če so argumenti uradne medicine tako močni in neizpodbitni, bi se izkazali tudi v polemiki pred teve kamerami. Jemati drugim, četudi jim pravijo nazadnjaki, pravico do artikulacije svojih prepričanj, ni v duhu državne televizije, za katero plačujejo naročnino tudi »nazadnjaki«.

Pravo cvetko predvolilne manipulacije pa si je privoščil časnik Delo, ki je pred kongresom NSi objavil naslovnico z ogromnim portretom Ljudmile Novak v stilu lady Diane, kraljice angleških src - imela je samo še poslednjo željo, da stranko še enkrat popelje na volitve. Ob strankinem kongresu časnik tako ni objavil relevantnega intervjuja z novim predsednikom Matejem Toninom, ampak le z odstavljeno voditeljico. A od kod to nenadno navdušenje nad Novakovo? Ko je kandidirala za predsednico države ni dobila tako impozantne podobe na naslovnici, prav tako na predhodnih parlamentarnih volitvah ne. Torej le bombica razdora v NSi in degradacija novega predsednika.

Daleč od volitev pa se je zgodil ljudski upor na poljih pri Črnučah. Lokalni kmetje so s svojimi traktorji zaprli pot bagerjem, ki jih je poslal ljubljanski župan Zoran Janković. Zakaj že? Čez področje zajetja pitne vode kani napeljati kloako! Na zemljišču, ki ga varujejo zakoni, namerava skopati kanal za odplake fekalij. Če se zgodi potres moči izpred dobrega stoletja, bodo meščani ob pitno vodo!!!!!!!!!!!!! Potencialna ekološka katastrofa, ki zadane vse: sedanje in prihodnje rodove. Skozi mesto že zdaj tečejo kanalizacijske cevi po varni trasi. Zakaj torej dramatično znižati okoljsko varnost? Preprosto, župan bi pripeljal fekalije iz Medvod in Vodic v mesto, da bi s tem upravičil visoko milijonsko pomoč EU. Pri čemer je šokantno, da projekt, vreden več kot 130 milijonov, nima pravno čistega gradbenega dovoljenja. Protestniki namreč dokazujejo z dokumenti, da je zadeva pravna zloraba. Naravovarstveno soglasje je bilo izdano šele leto po gradbenem, za katerega pogoj je bilo. V samem postopku pa so izigrali kmete, ki niso mogli uveljaviti svojih zahtev in zadržkov.

Sicer pa to ni le pravni spor med domačini in županom, to je vprašanje vodnega preživetja meščanov in demokracije par excellence. Toda ministrov, ki bi se vključili v razkrivanje postopkovnih rabot, ni od nikoder. Jasno, njihov šef Miro Cerar, ml. kuje volilno zavezništvo z Jankovićevo stranko. O ranljivih skupinah tokrat SMC ne govori.