Škandal kot nerodnost

Bernard Nežmah

2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Pamflet

Po vesteh, da so na savdskem konzulatu v Istanbulu ubili in razkosali novinarja Džamala Hašokdžija, so oblasti Savdske Arabije najprej trdile, da je kritik režima zapustil konzulat, čez nekaj dni so javile, da je izginil, na koncu so sporočile, da je šlo za nesrečen slučaj in da so 15 vpletenih agentov zaprle.

Glavni protagonist razjasnitve umora je bil turški predsednik Recep Erdogan, ki v zahodnem tisku velja za avtoritarca, saj ga uvrščajo med svetovne negativce skupaj z ruskim prezidentom Vladimirjem Putinom. Erdoganu se je lahko samo smejalo, ko je v gesti demokrata razkrival rabote savdskih oblasti. Savdski kronski princ Mohamed bin Salman je za hip postal utelešenje najbolj brutalnega svetovnega voditelja. Toda medtem ko pri Erdoganu mediji naštevajo vse rabote, so do Salmana neverjetno uvidevni. Savdska armada vojaško napada sosednjo državo Jemen, kjer je pod njenim ognjem pomrlo tisoče civilistov. A glej čudo – do širokega poročanja o princu, v katerega državi sploh ne poznajo klasične parlamentarne demokracije, sploh ni prišlo!??

Potem ko je 23. oktobra ESČP objavilo razsodbo zoper Slovenijo v zadevi PRO PLUS, se je že naslednjega dne oglasilo Vrhovno sodišče z zapisom, da jih ob prvem branju odločitev ESČP s svojimi argumenti ne prepriča, ker da ni v zadostni meri upoštevalo slovenske zakone.

Dva dni kasneje so štirje vrhovni sodniki zahtevali pojasnilo, kdo je avtor in kdo je dovolil takšno obvestilo. Od nje se ograjujejo, ji nasprotujejo in se nad njo zgražajo. Še isti dan se je s protestnim pismom oglasila še paleta nekdanjih ustavnih sodnikov in eminentnih pravnikov, ki so stališče sodišča ocenili kot popolnoma samovoljno ravnanje, s katerim Vrhovno sodišče krši tudi mednarodne zaveze Slovenije in posledično, po vzoru avtoritarnih držav, kot sta Turčija in Rusija, ogroža regionalni sistem varovanja človekovih pravic!!!!!!! – Tako težek očitek so zaostrili še z zahtevo, da se o tem opredeli predsednik države, vlada in parlament, ki naj storijo vse, da se spoštuje vladavina prava.

A vse te pravniške eminence niso tri dni dosegle nič. 29. oktobra se jim je pridružila še sedmerica vrhovnih sodnikov, da izjave sodišča ne sprejema. V nadaljevanju opozorja na popolno nedemokratičnost in samovoljo: »Ni bila dana niti v našem imenu niti z našo vednostjo ali s soglasjem, v zadevi pa tudi ni odločal senat upravnega oddelka.« V zgodovini Slovenije se še ni dogodilo, da bi se tretjina sodnikov sodišča javno distancirala zaradi protiustavnega delovanja vrha sodišča.

No, isti dan je predsednik Damijan Florjančič odromal k predsedniku Borutu Pahorju in napovedal, da bodo sporno izjavo umaknili. In zdaj nov preobrat – krivdo so zvalili na sodno PR službo, kot da ta deluje kot podtalna organizacija, ki samosvoje piše stališča sodišča na spletni strani.

Predsednik sodišča je torej kot savdski princ v razkrivanju uboja novinarja Hašokdžija. Smo v medijih brali kanonade zoper samovoljo Florjančiča in njegove najožje ekipe? Nak. A zadeva ima širše implikacije. Ko je pred mesecem ameriški predsednik Donald Trump zagrozil haaškemu sodišču, da mu bo odtegnil finančno podporo, če bo skušal v sodni palači soditi ameriškim vojakom za obtožbe o zločinih v Afganistanu, so bili slovenski mediji kajpak neizprosni. Tudi poprej, ko ZDA sistematično ne priznavajo mednarodnega kazenskega sodišča, ki bi obravnavalo vojne zločine ameriških državljanov. Aroganca najmočnejše države je bila vseskozi ostra tarča slovenskih medijskih kritik. Ko to stori slovensko Vrhovno sodišče, pa zgolj sledenje sodniškim kritikam brez jasnega lastnega stališča. Brez naslovnic – predsednik Damijan Florjančič naj nemudoma odstopi!

Slednji pravi, da je šlo za nerodnost. - ? Zgled, po katerem bo drugič prvostopenjsko sodišče na razveljavitev svoje sodbe s strani Vrhovnega sodišča zapisalo, da se ne strinja z njegovimi argumenti!?????

Podobne podatke je zadnjič objavil časnik Dnevnik, ki je na naslovnici zapisal o ugotovitvah županske ankete, po kateri bi dobil Zoran Janković 59 odstotkov, njegov osrednji protikandidat Anže Logar pa 18 odstotkov. Močan demoralizirajoč podatek, ki napoveduje, da tekme ne more biti, ker je že vse odločeno. Toda deset strani naprej časopis v podrobnem članku pojasni, da ankete ne smemo vzeti kot resne predvolilne napovedi. Kako????? Ja, zapiše, da je bila narejena na premajhnem vzorcu 369 posameznikov.

Hudiča, zakaj jo pa na naslovnici predstavijo kot suho zlato? Je to perfidna predvolilna agitacija Dnevnika v kreiranju zmagovitega vzdušja v korist aktualnega župana? Tu se postavi vprašanje, zakaj je Ninamedia izvedla anketo na tako majhnem in nereprezentativnem vzorcu? Vsak mesec ta agencija postreže za »Vox populi« z merjenjem priljubljenosti strank in politikov. Tu je trdna kot skala, vsakič napravijo anketo, v kateri obdelajo 700 respondentov. Edino za prvi odziv na župansko tekmo so število spustili za polovico. Jim je torej časnik naročil, naj naredijo neverodostojno anketo?

Ob ljubljanskih volitvah se izpostavlja vprašanje samovolje župana, ki o vseh investicijah odloča sam s svojo ekipo. Kandidat Anže Logar napoveduje huronski rez - četrtnim skupnostim ponuja pravico do odločanja o proračunu in navede celo številko: o investicijah v višini milijona bodo odločali neposredno prebivalci četrti.

V Novi Gorici bodo z novim letom začeli graditi 25-metrski pokriti bazen v vrednosti 2,5 milijona evrov. V Ljubljani v treh Jankovićevih mandatih niso začeli niti z enim! Na novo so med drugim ozaljšali Slovensko in Šubičevo ulico ter Trg republike v skupni vrednosti nekaj manj kot 10 milijonov. Za ta denar bi lahko zgradili štiri pokrite bazene. Trenutno sta v Ljubljani eden in pol. Če bi vprašali meščane, bi ti glasovali za prenovo treh cestišč ali gradnjo bazenov?