Padec Jankovića

Bernard Nežmah

16. 11. 2018  |  Mladina 46  |  Pamflet

V Parizu so svetovni voditelji praznovali obletnico konca prve svetovne vojne. Idilo je skazil le ameriški predsednik Donald Trump, ki jo hodil naokoli namrgoden, potem pa v naslednjih dnevih s tviti napadel francoskega predsednika Emmanuela Macrona. In mediji so avtomatično prinesli sliko arogantnega in nespodobnega ameriškega predsednika.

Fenomen Trump je uničujoč za stanje zahodnjaškega duha. Kar koli stori, bo negativec, razmišljanje je tu izgnano. Je prvega moža ZDA na poti v Evropo morebiti pičil komar zlobe? Nikakor, zadetek je bil realen: prinesli so mu govor francoskega predsednika, iz katerega je izvedel, da je njegov doslej tesni zaveznik napovedal ustanovitev samostojne evropske vojske, ki bo Evropo branila pred Rusijo, Kitajsko in ZDA! Še včerajšnji prijatelj je sedaj uvrščen med sile zla, ki pretijo stari celini. -????? Smo mar brali o zlohotnih ameriških načrtih, ki pripravljajo invazijo na Francijo? Nak, Macron, kot da je padel z Lune. Toda pozor, evropski mediji ne udarijo po Macronu, ampak po Trumpu. Sicer pa, si je predstavljati gosta, ki med prihodom na prijateljski obisk izve, da gostitelj o njem pripoveduje kot o enem izmed treh velikih sovragov? – Prvi mož ZDA je v resnici prav zgledno prenesel udarec. Da bi se smehljal, kot da se ni nič zgodilo, bi bilo žaljenje razuma.

A težave v komunikaciji z mediji ima tudi v domovini. Ko ga je na tiskovni konferenci novinar CNN arogantno provociral, mu je državna administracija vzela akreditacijo. Vsekakor prekomerna sankcija. Toda, kdor si je pogledal posnetek tiskovke, je zapazil, da je nejevoljni Trump v enako arogantni maniri vseeno odgovarjal na vprašanja in da zaradi tega ni zapustil srečanja z novinarji. Se spomnimo iz mandata Cerarjeve vlade, da bi novinarka Nove 24 TV bombardirala premiera s provokativnimi vprašanji, ta pa bi ji vračal z odgovori? Ali, da bi aktualnega predsednika vlade Marjana Šarca novinarji prerešetali s spraševanjem? Nikoli. Izstreli stavek in izpuhti. Naj si mislimo karkoli o prvem možu ZDA, njegova dojemljivost za konfrontacijo z žurnalisti, je neprimerljiva s slovenskimi premieri.

V zgodbi Macronove evropske vojske ni bilo opaziti medijskih perspektiv, ki bi francoskemu predsedniku očitale aroganco. V EU, ki je zveza enakopravnih držav, si prvi mož Galcev dovoli, da vnaprej govori o temi, ne da bi se sploh posvetoval z drugimi voditelji. Avtoritarna gesta. Protestiral je sicer Norvežan Jens Stoltenberg, prvi mož Nata, ki je opozoril, da tak projekt ruši koncept te vojaške organizacije, predvsem pa, da lahko že zdaj v okviru Nata evropske članice izvajajo vojaške operacije brez ZDA.

Evropski voditelji postajajo mojstri v širjenju praznih floskul. Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je tudi podprla idejo o evropski vojski, je izjavila, da bi skupna evropska armada svetu pokazala, da med evropskimi državami nikoli več ne bo vojne. - ?????? Za potrebe mednarodnega PR naj bi ustanovili skupno vojsko? Ali še drugače: zdaj so pred pragom vojne med članicami EU? Hudiča, kje je kakšno videti? Še najbližje vojni je nasilje španske države nad aspiracijami Kataloncev za neodvisnost.

Samo srečanje v Parizu je časnik Delo opisal z naslovom na prvi strani: »Za odprtost, Evropo, multitateralizem«. In kdo bi znal to prevesti v razumljivi jezik? Beseda multitateralizem je novorek časnika pod taktirko Stojana Petriča in Kolektorja. Kaj pomeni?

Še nikoli je nismo našli v tekstih slovenskega jezika, nič bolje se ne obnese niti v angleškem in francoskem jeziku. Osrednji časnik torej pita bralce s prazno latovščino. Četudi bi bili dobrohotni in pomislili, da gre za lapsus, za zamenjavo z besedo multilateralizem, smo v isti godlji. Termin, ki pove vse in nič. In ki s svojim birokratskim žargonom odvrača od razmišljanja.

O razmišljanju je na FB zapisal profesor prava Boštjan M. Zupančič: »Vam vsem, ki ste iz Ljubljane, predlagam, da greste na županske volitve. Ne verjemite fake raziskavam javnega mnenja. Odmislite vpliv vpreženih medijev, mislite in pomislite s SVOJO GLAVO. In prepričajte vsaj še dva neprepričana in ju pripeljite na volišče. Brez tega demokracija ne deluje. Volivna apatija je voda na mlin barabam ...!«

Tudi njegov zapis je trumpovsko oster, toda pomisliti velja na dominantni ljubeči govor, ki skozi večino medijev že desetletje gradi sliko naduspešnega župana Zorana Jankovića. Ta slika ni nedolžna, saj odpravlja trezni premislek. V Jankovićev prid je celo evangeličanski škof Geza Erniša doživel slepoto zaznavanja. Svojo podporo je namreč utemeljil s sklepom, da Janković skrbi za trajnostni razvoj. Pri Bogu vseh protestantov, kje pa živijo škof?????????? Cele četrti se upirajo pozidavam, ko Rožno dolino iz zgleda sobivanja narave in hiš spreminja v betonske mastodonte pod lažnim nazivom vila bloki, ali ko v Vevčah sredi naselja načrtuje konvoje kamionov za potrebe mednarodne korporacije, ali ko kani čez zbiralnik pitne vode v Klečah napeljati fekalije. A to niso le opažanja naključnih meščanov in kritikov, to so očitki večine županskih kandidatov, ne le iz vrst SDS, marveč tudi Levice in SMC.

Predvsem pa aktualni župan ne pozna osnovne abecede politike. Na soočenju za časnik Dnevnik je očitek, da ne podpira participativnega proračuna, zavrnil, češ, da ima on participativni proračun že vsa leta, ko se pogovarja z ljudmi in posluša njihove predloge. Mož bi v gimnaziji padel iz predmeta sociologija, participativni proračun pomeni preprosto to, da o delu mestnega budžeta ne odloča več župan, temveč prepusti odločitev meščanom. Kakršnakoli že je, tudi če se osebno z njo ne strinja. A vladajoči glavar demokracijo razume arhaično: demokratično je le to, o čemer na koncu sam odloči. Še huje - absolutistično: demokracija sem jaz.