Nasilje nad okoljem in nad politiki

Bernard Nežmah

11. 1. 2019  |  Mladina 2  |  Pamflet

Nevarni jedrski in drugi odpadki iz zahodne Evrope izginjajo pod zemljo v afriških in azijskih državah. A slika, ki smo jo poznali, se seli v Slovenijo. Ko je na Vrhniki divjal grozeči požar v zbiralnici odpadkov Kemisa, so državne institucije domačinom obljubljale, da bodo kontaminirano zemljino odpeljali na uničenje ven iz države. In res, kamioni so pospešeno odvažali, dokler se ni dogodila vstaja v Moravčah. Tamkajšnjim okoljevarstvenikom je prišel v roke dokument okoljskega ministrstva, ki razkriva dovoljenje, da zloglasne ostaline požara vozijo prav v njihov kraj na deponijo podjetja Termit. To v Moravški dolini koplje kremenov pesek, nastale globeli pa napolnjuje z odpadnim gradbenim materialom. V njih pa so po besedah novega župana Milana Balažica zakopali tudi na desetine kamionov odpadkov s pogorišča Kemisa na Vrhniki. Prebivalstvo in lokalna politika tako od vlade terjajo takojšnjo prepoved takšnih rabot, kazenski pregon odgovornih in odvoz nevarnih odpadkov iz Moravč.

Alarm najvišje stopnje za prebivalstvo celotne države!!!! Inšpekcije in ministrstva niso varuh, ki bi ljudstvu zagotavljal miren sen. Živa duša namreč ne ve, kam vse in kaj vse trgovci z nevarnimi odpadki zakopavajo v zemljo na obronkih njihovih krajev. Še več, trgovina z odlaganjem kontaminiranih snovi je mednarodna in deluje brez zadržkov v državah, ki so znane po toleranci do okoljskega kriminala in kjer inšpektorji delujejo samo v primerih, ko jih civilne iniciative dobesedno privlečejo na kraje kriminala. Skratka, postavlja se vprašanje: v kolikšnem obsegu je Slovenija postala destinacija in pokopališče za fatalne snovi? In seveda delovanje okoljskega ministrstva. Če so bili ostanki pogorišča na Vrhniki nenevarni, zakaj so jih potem odpeljali? In predvsem: zakaj so to počeli na skrivaj? Če so nevarni za Vrhničane, so enako nevarni za Moravčane in njihovo pitno vodo!!!!

Slovenija postaja dežela, kjer je okoljsko uničevanje praktično dekriminalizirano. Ali poznate primer milijonske odškodnine, ki jo je bilo primorano plačati prizadetim okoličanom katero izmed zlonosnih podjetij???

Državni aparat se ta hip najbolj ukvarja s strategijami, kako bi sankcionirali konfliktni govor, za to snuje celo novo zakonodajo. Prav, kaj pa z nasilnim uničevanjem okolja in pitne vode?

In kakšno vlogo ima državna televizija? Zadnjič je lansirala oddajo »Politično«, katere tema je bil premislek o prvih mesecih vladavine Marjana Šarca. Nova 24 TV je udarila po voditeljici in dveh gostujočih komentatorjih, ki da so vsi po vrsti levičarji. Udarec ad personam, toda dejstvo je, da televizijski prispevek plačujejo vsi državljani, tudi tisti, ki niso volivci vladajoče koalicije, in najmanj, kar bi pričakovali, je, da bi v oddaji predstavili tudi kritične poglede oziroma vzpostavili polemični dialog. Značilnost Šarčevega sloga je tudi stalno ponavljanje, kako je bil ministrant in kako pri maši bere odlomke iz Svetega Pisma. Ni ga politika v osamosvojitveni zgodovini, ki bi se tako bahal z ministriranjem v cerkvi, kot je Šarec! Tega ni počel niti prvi premier Lojze Peterle kot predsednik krščanskih demokratov. Pri čemer pa nekdanji ministrant ni storil nič, da bi uzakonil ustavno odločbo o odpravi neenakopravnega položaja katoliških in drugih šol. Imamo torej lik politika, ki je svoje volivce nalovil tudi na svojo versko vnetost, ne da bi potem kot predsednik vlade udejanjil civilno odločbo US o odpravi diskriminacije državnega plačevanja šolstva.

Sicer pa je zadnjič odjeknila vest, da so v Bremnu brutalno pretepli politika desničarske stranke AFD Franka Magnitza. V času, ko mediji zavzeto poročajo o nevarnosti sovražnega govora, je novico o ponedeljkovem napadu v torek navsezgodaj prinesla Nova 24 TV, sredi dneva jo je bilo moč najti tudi med sporočili STA, nacionalka pa jo je objavila šele v večernih Odmevih; na spletni strani pa pol ure poprej. Toda v samo oddajo so vključili še izjavo nemškega profesorja, ki je za televizijo povedal, da je prav AFD širila sovražni govor. - ????

Tako kot je po atentatu v beograjski skupščini, kjer je l. 1928 poslanec radikalcev Puniša Račić ustrelil nekaj opozicijskih poslancev, med njimi predsednika HSS Stjepana Radića, Slovenski Narod takrat obširno poročal o atentatu, časnik Slovenec pa je napadel opozicijske poslance, ki da so s sistematično obstrukcijo spravili ob živce in pamet črnogorskega poslanca. Naenkrat ni več dogodek nasilje, temveč iskanje olajševalnih okoliščin, ki so vzrok morilčevemu dejanju.

Nemca Magnitza so surovo pretepli neznanci, kar je obstranska vest osrednjih medijev, medtem ko smo pred tem na veliko prebirali o nezaslišanem hekerskem vdoru v zasebnost kanclerke Angele Merkel ter visoke nemške politike. Če politiku manj priljubljene opozicijske stranke razbijejo glavo, je za vladajoče medije manjše sovražno dejanje, kot če kdo brska in razkriva osebne podatke in bančne račune nomenklature!??

OK, nacionalka poskuša biti tudi tu čim bolj objektivna, toda ko vneto poroča o izidih tožb svojih novinark zoper Janeza Janšo, ne postreže z njegovim ugovorom, da je tvitnil na poprejšnje poročanje nacionalke, ki je SDS prikazovala kot ekstremistično stranko, ki da snuje celo lastno vojsko.