Prekratki medij

Bernard Nežmah

24. 5. 2019  |  Mladina 21  |  Pamflet

Teden pred evropskimi volitvami je imel predsednik vlade Marjan Šarec govor na spominski komemoraciji v Renčah, kjer so se spomnili padlih partizanov v bojih z nemškim okupatorjem leta 1944. Potem ko je čas druge vojne razširil z nekaj aktualnimi konfrontacijami v EU, je zaključil z besedami, da bo Slovenija vedno na pravi strani zgodovine. -??? Se torej postavlja kot Mojzes, ki vodi izvoljeni narod, ki je etično, napredno in pragmatično zmeraj na zveličavnem položaju. Trditi, da lastna država je in zmeraj bo na pravi strani …, je pretenciozna oblika hvalospeva, ki implicira, da živimo v najboljši državi na svetu. V resnici déjà vu, enako je 35 let pripovedoval množicam nekdanji predsednik Tito.

Konec maja bo v Kočevskem rogu drugačna komemoracija. Spominjali se bodo množičnih pobojev ujetih vojnih ujetnikov, ki so jih izvedle posebne partizanske enote. Številke segajo krepko prek deset tisoč žrtev. Bo tudi tam govoril premier in poantiral, da je Slovenija vedno na pravi strani zgodovine?

Najbolj drobni dogodek je seveda predlog vodstva RTV Slovenije, da bi obvezni prispevek za naročnino povišali za 1 evro. Stvar je nominalno bagatelna, toda vseeno sproža vprašanje: če je vsako gospodinjstvo dolžno plačati več za program, ali ima potem pravico kaj terjati od nacionalke? Odmislimo osebne in strankarske kaprice gledalcev ter si oglejmo dve poročili iz zadnjega tedna.

Nacionalka je teden pred evropskimi volitvami objavila anketo Ninamedije, v kateri ta ugotavlja, kako bi državljani glasovali, če bi imeli zdaj državne parlamentarne volitve!????????

Si predstavljate, da bi pred letošnjo evrovizijsko popevko namesto ankete o tem dogodku spraševali anketirance, kdo bi zmagal na festivalu popularne glasbe v Mariboru? Človek bi rekel: ti se pa delajo norca iz nas!

No, pred volitvami resda dežujejo nenavadne ankete, Dnevnik denimo je z isto Ninamedijo objavil sicer smiselne anketne rezultate o evroposlanski tekmi, pri čemer pa je popisal metodologijo: vprašanim smo našteli imena parlamentarnih strank z imenom vodilnega na listi. In vse neparlamentarne stranke izključil iz merjenja popularnosti!??????

Drugo poročilo nacionalke pa je zadevalo protest policijskega sindikata, ki je policijskega ministra Boštjana Poklukarja prijavil KPK zaradi korupcije. Kot svetovalca je namreč zaposlil Julijana Rupnika, svojega strankarskega kolega iz LMŠ. Televizija je potem predstavila še dodatni sindikalni moment, ki povzroča občutek neenakosti med policisti, zakaj medtem ko se morajo ti voziti na delo celo po 150 kilometrov, gospod Julijan svetuje ministru kar iz domače Gotenice. Korektno je potem dala besedo še ministru in premieru, ki sta sindikatu očitala, da se meša v politiko in hkrati zatrdila, da je bila zaposlitev zakonita. In konec prispevka.

Kaj je funkcija osrednje televizije: da akterjema v konfliktu ponudi mikrofon, nje pa ne zanima, za kakšen dogodek sploh gre?

Kdo je in kakšna znanja poseduje posebni svetovalec? – Mož je namreč kandidiral na državnih volitvah na listi LMŠ, se predstavil sicer kot brezposeln, a z bogatimi 35-letnimi izkušnjami iz poslovanja gozdno-lesnih verig. Osrednja televizija si ne postavi vprašanja, kako lahko postaneš osebni svetovalec policijskemu ministru z biografijo gozdarskega inženirja??? Po tej logiki bi za ministrovo svetovalko postavili lahko tudi dolgoletno popevkarico, ki je članica LMŠ. Kot da je zaposlitev gospoda iz LMŠ le stvar policijskega sindikata in ne politične higiene, ki zadeva celotno državo.

Eklatanten primer klientalizma, a RTV SLO je v zadevi zgolj pobiralka izjav.

Njena tekmica POP TV je za posebno tarčo izbrala madžarskega poslanca Ferenca Horvatha. V osrednji oddaji je tako naštela, kako je poslanec manjšine član v pol ducata parlamentarnih komisij in kako so njegovi manjšinski organizaciji v zadnjem letu pritekali milijoni iz državnega proračuna. Pomenljivo, toda kdo je bil plačnik? - Posamezna ministrstva. A tu se komercialka čudežno ustavi in ne napravi prispevka, od kod ta darežljivost? Ta rubrika je že jeseni, ko je premier Šarec podpisal nebulozno koalicijsko pogodbo s poslancema italijanske in madžarske manjšine, napovedala bodočo korupcijo. A v vsakem primeru bi veljalo pogledati, če ni vlada odtlej podobno dobrohotna tudi do organizacij italijanskih manjšin.

Izvor problema ni Horvath, temveč vladajoča koalicija. Horvathov greh je stavek, da praznik priključitve Prekmurja za pripadnike madžarske skupnosti ni praznik, ki bi se ga veselili. V deželi svobode izražanja, kjer se lahko del njenih prebivalcev izreka za zaprtje meje za ilegalne migrante in hkrati lahko drugi del zahteva, da je država odprta tudi za prebežnike in naj jim nudi azil, je medijsko najbolj demonizirana persona slovenski Madžar, ki pravi, da se njegovi rojaki praznika ne veselijo!? Njegov smrtni greh je, da je zmotil praznično idilo.

Na očitke o zapostavljenosti Prekmurja pa so se odzvali v Ljubljani, kjer bodo 100-letnico slovenskega Prekmurja počastili z imenovanjem malega trga – Prekmurski trg in s postavitvijo spomenika. Trg in spomenik v Ljubljani kot oblika posebne naklonjenosti države do najbolj vzhodne slovenske pokrajine? Ne, od vlade bi pričakovali, da bi ob praznovanju prestavila eno svojih vladnih agencij v – Mursko Soboto.