Stari zgledi in novi modeli

Bernard Nežmah

14. 2. 2020  |  Mladina 7  |  Pamflet

V času poskusov osnovanja nove vlade pod vodstvom Janeza Janše so medije napolnile vsebine, ki izpostavljajo, da madžarska vlada prek svojih podjetij nezakonito financira medije, ki so blizu SDS. Začel je odstopajoči premier Marjan Šarec, ob tem pa je vzniknil tudi novi portal necenzurirano.si, ki je svojo pot utrl prav s to temo. Kot eden osrednjih političnih sloganov tako nastopa stavek: da se SDS financira iz Madžarske! In res – dejstvo, da bi vladajočo vladno stranko plačevali iz druge države, dejansko vzbudi skrb, da dobivamo marionetno vlado, da je prihodnost države v rokah tujih političnih skupin.

Toda pomenljiv je timing, kako da je ta slogan preplavil medije prav sedaj, v trenutku pred novimi volitvami oziroma pred zamenjavo vlade?

Tudi leta 2008 je tik pred dnevom volitev izbruhnila afera Patria. Časnik Delo je takrat objavil krucialni članek, da se SDS financira iz podkupnin Patrie in volivci so za mandatarsko stranko izbrali SD in ne SDS. Indikativna pa je ob tem nadaljnja kariera dveh novinarskih akterjev Dela. Odgovorni urednik Darijan Košir, ki je še dan pred volitvami pozival bralce, da naj glasujejo za SD, je v vladi Boruta Pahorja (SD) postal direktor vladnega urada za informiranja, pisec članka Dejan Karba pa je danes eden višjih funkcionarjev SD. Najmanj zanimivo naključje.

Pred mesecem se je na Vrhovnem sodišču razpletla odškodninska tožba SDS proti časniku Delo, ki je primer izgubil in je moral stranki plačati deset tisočakov odškodnine. Argument sodnikov je bil, da je pisec članka vedel, da širi neresnice. Zadeva je bila razvidna sicer že takoj po objavi Karbinega članka, saj je ta svoj argument, da je finsko orožarsko podjetje plačalo podkupnino SDS, utemeljil z izjavo finskega tožilca Erika Björkvista, ki naj bi to dejal novinarju v intervjuju. Tožilec je namreč takoj, ko je izvedel za Delovo pisanje, reč demantiral rekoč, da nima nobenih dokazov o tem niti ni nikoli kaj takega izjavil.

Če je pred dobrim desetletjem SDS torpediralo pisanje o nezakonitem finskem financiranju, je tokrat zgodba na las podobna, le geografski negativec se je zamenjal. Seveda takšna reč ni apriorno v svetu nemogočega, vendar velja biti pozoren na okoliščine. Vest, da se SDS financira iz Madžarske, je v osrednjem dnevniku povzela nacionalka. Naša največja medijska hiša, ki ima stotine svojih novinarjev, je svoj udarni prispevek prevzela iz pisanja komaj ustanovljenega medijskega portala. Je to del njene tradicije odprtih vrat do na novo nastalih novinarskih projektov? Portal »podčrto« je kredibilno denimo deloval že več kot štiri leta, preden se je nanj naslonila v pripravi oddaje Tarča v zadevi finančnih rabot župana Zorana Jankovića. A tudi v tem primeru tega portala ni citirala, temveč ga je vključila v oddajo, ki so jo pripravili in nadgradili sami uredniki in novinarji TV SLO. Ko državna televizija ravna mimo svojih utečenih postopkov in v hipu posvoji poročanje medija, ki ga še včeraj ni bilo, je to znak za sprožitev skepse. Še zlasti ob besedah akterja portala necenzurirano.si Primoža Cirmana, ki v teve kamere ni pripovedoval o dejstvih, marveč je izrekel politično ožigosanje SDS, ki da seje strah zoper vse, ki bi pripovedovali, da se SDS financira iz Madžarske. Prva funkcija novega medija očitno ni razkrivanje dejstev, temveč dajanje političnih ocen o politiki Janševe stranke.

Raziskovanje financiranja in delovanja medijev je sicer pomemben novinarski žanr. Vendar je tu pomenljiva pozornost. Tudi predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je v kamere izrekel skrb pred financiranjem strank in njenih medijev. A v deželi imamo eklatanten problem, ki pa osrednjih televizijskih hiš dobesedno ne zanima. Iz denarja davkoplačevalcev v Ljubljani mestni župan Janković izdaja glasilo Ljubljana, ki že več kot desetletje deluje kot njegov hvalilni stroj. Po milijon na leto, skupaj več kot ducat milijonov je steklo v permanentno kampanjo graditve majestoznega županovega lika. V osrednjih medijskih kampanjah iskanja nezakonitega financiranja strank pa primer Janković ostaja nedotakljiv.

V aktualnem političnem trenutku, ki ga strukturira prvi aksiom formiranja vlade po programu - biti proti Janši, je popolna odsotnost vsebinske definicije vladne koalicije. Na dlani bi bila denimo tema: katere stranke so pripravljene sprejeti zakon, ki bi dvojno emisijo izpuhov sosežigalnic odpadkov razpolovil in izenačil z dovoljenimi izpusti za klasične sežigalnice? Ali pa še bolj usodno vprašanje zakonodaje o odgovornosti podjetnikov za njihove rabote. Nedavno smo imeli primer mlajšega sina velikega župana, ki mu je davčni urad naložil 600 tisočakov plačila, a ker naj bi bil ta reven kot cerkvena miš, je zadeva izzvenela. Nazorni zgled podjetnikom, da se jim izigravanje davkov neboleče izplača. Prav te dni je udarila vest iz Maribora, kjer je podjetnik za dober milijon obnovil plavalni bazen, ki pa že takoj po prevzetju pušča, narejen je brez prezračevalnih naprav, pri čemer izvajalec sploh ni opravil vseh predvidenih del. V štajerski občini sedaj kažejo na nesposobnost ekipe prejšnjega župana Andreja Fištravca, toda reč je v resnici vratolomna. Si podjetnik, ki pospravi lepo vsoto, ne da bi spodobno opravil delo, potem pa lahko zapreš podjetje, ustanoviš novega ter greš novim naročilom naproti. Novi model, ki ogroža državo v njenih temeljih.

Ko so v turškem imperiju postavljali nove mostove, se je ob odprtju glavni arhitekt tresel do zadnje kosti: če most ni prestal obtežitve, so ga skrajšali za glavo.