Brezplačnik namesto mask

Bernard Nežmah

10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Pamflet

Ko je dal v.d. direktorja NIJZ Ivan Eržen intervju za »Mladino«, je završalo. Ocenil je, da so nekatere vladne uredbe pretirane, kot razkuževanje skupnih prostorov stolpnic in omejitev prostega gibanja na občine. Njegovi argumenti so seveda racionalni: za vitalnost ljudi je dragoceno gibanje na prostem in razkuževanje ograj ima lahko zelo kratkotrajen učinek. Istega dne je zoper njegove poglede polemiziral direktor bolnišnice Golnik Aleš Rozman, rekoč, da ima glede trajanja učinkov razkuževanja seveda prav, da pa že samo dejstvo, da na nekaj ur očistimo dotikalne točke, občutno zmanjša možnosti širjenja bolezni. Preprosto – s tako drobno potezo je moč krepko zajeziti širjenje epidemije. In zdravnik, čigar bolnica se dnevno sooča s številnimi težko obolelimi za koronavirusom, bo kajpak tudi zagovornik restrikcij gibanja. Toda osrednji mediji tega duela niso prenesli kot spopada idej, marveč so uperili puščice zoper vlado, ki da ne upošteva pogledov NIJZ. Ta je v nekaj dnevih reagirala in začela umik v.d. direktorja, formalno v obliki objave razpisa za direktorja s polnim mandatom. V nadaljevanju pa smo beležili zapise o vladi, ki ignorira epidemiološko stroko, in brali pismo podpore 25 epidemiologov, ki podpirajo poglede svojega direktorja.

Naenkrat imamo spopad vlade z epidemiologi, stvarna polemika je postala povsem nepomembna. Namreč pismo podpore, kolikor je znano javnosti, ne navaja kakšnih dodatnih argumentov za Erženove trditve, temveč izreka le kolektivno podporo. Je torej stroka v spopadu z vlado? Direktor koprskega urada NIJZ Milan Krek je čez nekaj dni nastopil z nasprotnimi pogledi kot generalni direktor + 25, še pred tem je mikrobiolog Gorazd Pretnar enako pozival k razkuževanju ograj na stopnicah v skupnih stavbah ter uvedbi omejitve gibanja na občine. Toda ta del stroke ni naletel na posebni odmev v medijih.

Seveda so sedanji ukrepi moreči. Ko sem naletel na prizor, ko je varnostnik pred trgovino ustavil kupca, ker je sumil, da je upokojenec in da vstopa v urah, ko tej skupini vstop ni dovoljen, in od možaka zahteval, da sname masko in pokaže dokumente!?? – Grozljivo ponižanje človeškega dostojanstva!!! Je torej cena radikalnih ukrepov, ki suspendirajo serijo svoboščin, upravičena?

Vzemimo Švedsko, kjer niso vpeljali ukrepov zoper svobodo druženja. Po sredinih podatkih spletne strani univerze »Johns Hopkins« je švedski smrtni davek 687 življenj, medtem ko sosednji Danska in Norveška s podobnim stilom življenja, a s strogimi ukrepi, beležita 218 in 93 mrtvih. Obe imata približno pol manj prebivalcev od velike sosede, kar znese, da bi imeli približno 200 oz. 400 mrtvih ob enakem številu prebivalcev, kot jih ima Švedska. Ohraniti skoraj 500 Norvežanov pri življenju in skorajda 300 Dancev je vsekakor zelo humana poteza.

Ali če vzamemo sosednjo Hrvaško, ki je drastične ukrepe prepovedi gibanja zunaj občin vpeljala kar nekaj pred Slovenijo; ta beleži na isti dan 19 mrtvih, medtem ko pol manj številčna Slovenija 40. Torej - štirikrat več smrti po slovenskih deželah.

Stvari niso ravno identične, nastopajo lahko še drugi neznani faktorji, toda reševanje življenj je vsekakor velika družbena vrednost, če ne največja. Ne le moderne svoboščine in pravice, ampak primarna pravica sploh živeti, ima na Slovenskem često drugorazredni status. Še danes številni zgodovinarji z lahkoto zamahnejo čez 12 tisoč pobitih domobrancev, češ, da so bili pač izdajalci, ki so plačali za kolaboracijo z okupatorji. Toda, ali ni škoda vseh teh življenj, jasno tudi drugih pobitih med okupacijo??? (Izvzemši kajpak sodno dokazane vojne zločince.)

Medijski zapisi o Janševi vladi, ki uvaja policijsko državo, so v zadnjem tednu potihnili. Pronicljivo definicijo policijskega režima je v enem zadnjih zapisov zapisal profesor prava Andraž Teršek: »Ko enormno prestrašeni in zmedeni ljudje vzpostavijo tak medsebojni odnos, da se drug do drugega nerazumno in agresivno, sovražno nastrojeno vedejo kot ’policija’ (sosed do soseda, sprehajalec do sprehajalca, voznik do voznika, prebivalci ene občine do prebivalcev druge občine), nastopi triumf ’POLICIJSKE DRŽAVE’.« Sicer pa je Winston Churchill, zmagovalec druge svetovne vojne, v kampanji za britanske volitve 1945 posegel po enaki retoriki, ko je obtožil tekmeca Clementa Attlleeja, da bo vpeljal policijski režim. Churchill je izgubil in Attleejevi laburisti niso zavladali s policijsko državo.

V korona času, ko se je država ustavila in imajo mediji resne težave z likvidnostjo, občinam pa grozi nelikvidnost, je edini svetel otoček ostalo mestno glasilo Ljubljana. V njem najdemo fotografijo prešerno nasmejanega župana Zorana Jankovića, ki s krajšim tekstom nagovarja meščane v trpkih časih. No, Ljubljančani bi bili bolj zadovoljni, ko bi župan svoj propagandni list zaradi krize začasno ustavil, namesto brezplačnega izvoda pa bi v vsako gospodinjstvo poslal brezplačne maske.